Sledovi starejšega slovenskega življa v Istri

V drugem zborniku o slovenskem staroselstvu v Istri je zbrano veliko podatkov iz arheološkega, zgodovinskega, etnološkega, kulturološkega in jezikoslovnega gradiva o naših davnih prednikih. Ti so že od kamene dobe živeli na sedanjem slovenskem in širšem evropskem ozemlju. Avtorji na marsikaterem področju orjejo ledino in razširjajo znanje s področja današnje Istre in tudi s širšega slovenskega in evropskega prostora. Nekateri pa nadaljujejo raziskave, ki so bile objavljene v zbornikih Korenine slovenskega naroda in v drugih delih, ki se nanašajo na slovensko staroselstvo.

Začetek takega dela, kot se ga je zavzeto lotila ta skupina ljubiteljskih in izkušenih raziskovalcev na temo Istre, je vedno težak in tvegan in morda je tudi to vzrok, da se ga takega dela niso lotili sedanji slovenski znanstveniki. Bodoči raziskovalci bodo lahko nadaljevali delo na tej osnovi in nekatera spoznanja potrdili, druga pa spremenili in dopolnili.

Primerjalno in z analizami ti avtorji odkrivajo mnoge kulturno-zgodovinske in jezikovne značilnosti istrskega območja Slovenije, ki doslej niso bile tako podrobno obravnavane. S primerjavami jezikovnih značilnosti v Istri se v novejši slovenščini lahko razpravlja o pomenu istrskih narečij, ki so pravi jezikovni muzej in so najbolje ohranila značilnosti predantičnih slovenskih govorov. Temelj razumevanja starih jezikov predstavljajo prav mnoga slovenska narečja, ki se najbolje skladajo z besedami starih Retov, Venetov, Etruščanov in nekaterih drugih evropskih predantičnih jezikov.

Kaže, da zahodnoevropski jezikoslovci niso znali razvozlati napisov iz življenjskega prostora Venetov, kamor spada tudi Istra, saj so neznana besedila pojasnjevali s poljubnimi imeni na osnovi latinščine in grščine. Venetščina, retijščina in etruščanščina so starejše od latinskega jezika, grški jezik pa je bistveno različen od slovanskega, germanskega in romanskega izrazja in ni imel večjega vpliva na osrednje indoevropske jezike.

Prepričan sem, da bi morala prav slovenščina, z mnogimi bogatimi narečji, kot se jih še sliši tudi v Istri, postati klasičen jezik v srednji Evropi. Velika škoda je bila narejena v zadnjih stoletjih, ko smo bili podvrženi nemški in italijanski šoli in so tudi naši znanstveniki sprejemali njihove mnogokrat nacionalistične in do nas šovinistične načine razmišljanja. Drugi so nam pisali zgodovino in odločali, kdo smo in od kod smo prišli. To se v svobodni Sloveniji ne sme več dogajati. Podrobno zgodovino vseh naših krajev si moramo pisati sami. Iz tega zbornika je razvidno, da smo to že začeli za Istro in da nadaljujemo delo, ki so ga in ga še opravljajo drugi za ostale predele na Slovenskem.

Še v času Bachovega absolutizma v letih 1849 v 19. stoletju in kasneje je istrska Slovenija segala tja dol do otokov na Kvarnerju. Poglejmo si Kozlerjev zemljevid, izdan leta 1853. Od takrat naprej pa se je slovenska Istra samo zmanjševala. Zakaj je bilo tako? Ta drugi zbornik zbranih del naj bo zato odličen izziv in dober pripomoček bodočim znanstvenim delavcem pri odkrivanju naše nepoznane ali še prikrite preteklosti. Vsem ljubiteljem zgodovine pa spodbuda v upanju, da njihovo delo ne bo prezrto, če že ne enakopravno, kot je to pri ljubiteljskih raziskovalcih med uradnimi astronomi.

prof. dr. Anton Mavretič,

dopisni član SAZU,                                                                         Boston, 2. januar 2017

upokojeni prof. Bostonske univerze,

častni občan Občine Metlika

el. naslov: mavretic11@gmail.com