O Vodanu, Vidu  (Svarogu, Belbogu, Jutrobogu)

Vekoslav Batista

(Batista v prispevku z izvirnim  naslovom Oživljeni bogovi naših prednikov v dolini Rižani, ki je bil objavljen v 7. številki revije Brazde s trmuna, 2002, govori o svojem prvem srečanju s staroslovenskim čaščenjem, ki je prišlo preko ljudske pesmi Ena ptička priletela. Nato govori o srečanju z dr. Franjom Ledićem, ki je raziskoval staroslovensko (staroslovansko) bajeslovje v Istri. Posebno pozornost je pritegnil krkavški kamen. V tistem času se je Slavo, kot smo mu rekli, zaobljubil, da bo postavil staroslovanski olimp v dolini Rižane, kar je tudi storil. Celoten prispevek lahko preberete v nadaljevanju, sledi nekaj misli o krkavškem kamnu. Likovno prilogo je po skulpturah Slava Batiste izdelal Milan Pasarit.)

“…Z gospodom Ledićem sem se veliko pogovarjal o verovanju naših prednikov. Predvsem ga je zanimal krkavški monolit. Trdil je, da je na monolitu neizpodbitno prikazan slaroslovanski mit Svarožič, imenovan Koledo – mlado sonce, ki se rodi na božični dan. takrat se dan prevesi – začne se daljšati in dnevne svetlobe je čedalje več, noči pa se krajšajo. Naši predniki so verovali, da se to zgodi s pomočjo pomlajenega sonca, in ta dan je bil zanje najlepši in najbolj vesel dan v letu. Zato je na krkavškem kamnu vgravirana silhueta otroka, ki mu iz glave izhajajo sončni žarki, torej simbolizira mlado ali pomladansko sonce.

Svarožiča so prvotno imenovali sončni bog Vid, ker naj bi bil sin boginje Vide in Svaroga. Imenovali so ga tudi Dažbog, Belbog in ponekod tudi Jutrobog, pozneje pa se ga je prijelo ime Svarožič. Ob novoletnih dne še danes od hiše do  hiše hodijo koledniki in prepevajo voščilne pesmi, kolednice. ta navada se je ohranila cela stoletja. Izhaja iz predkrščanskih časov in naj bi se nanašala na čaščenje Svarožiča…”