SLOVENSKO DRUŠTVO ISTRA V PULJU

Tik pred koncem starega leta 2018 smo uresničili namero o obisku slovenskega društva Istra v Pulju in o srečanju z gospo Klaudijo Velimirović. Skupinica iz študijskih krožkov Istrske teme in Beseda slovenske Istre je za obisk izbrala lep sončen dan. Še prej smo za nove prijatelje pripravili dosedanje publikacije, ki jih imamo še na voljo (Brazde s trmuna ter zbornika o slovenskem staroselstvu), katerim smo dodali knjige kanadskega rojaka Anthonyja Ambrožiča, naš član Silvan Prodan pa je dodal še nekaj svojih domoznanskih del), in smo šli.

S predstavnicama društva Istra v Pulju smo bili zmenjeni na parkirišču ob areni, ki gleda proti morju. Srečno smo prispeli, naredili prvi selfi in že smo zagledali gospo Klaudijo Velimirović, dolgoletno dušo društva, in njeno sedanjo predsednico, Danico Avbelj. Hiter pozdrav in že smo krenili na sedež društva.

Kot ura točno smo bili in menili smo, da je najbolje, če se kakor hitro spoznamo. Takoj smo krenili proti Slovenskemu domu v Držićevi 2, ki stoji v starem mestnem jedru. Klaudija nam je po poti razkazovala puljske znamenitosti, predsednica pa mi je ob robu na hitro povzela zgodovino skoraj 20-letnega delovanja. Eni so še prihajali, ko smo že bili pred hišo z napisom Slovenski dom.

Predstavnici društva sta nam ponosno povedali, da so prostori v njihovi lasti od leta 2010 (več o tem in razmahu dejavnosti društva pa si preberemo tudi na njihovi spletni strani). Po zunanjem stopnišču smo se povzpeli v 1. nadstropje in se kmalu znašli v sejni sobi. Za uvod zvemo za glavne dejavnosti društva, nato predstavimo sebe in svoja prizadevanja za slovensko kulturo v Istri še sami. Izmenjali smo si darila: mi smo jim prinesli naše dosedanje publikacije, sami smo dobili nekaj številk njihove revije Mavrica in koledar. Odprla se je živahna izmenjava mnenj in odkrivanja možnosti za sodelovanje.

 

Gospa Klaudija nam predstavi tudi svoje prizadevanje za osvetlitev mesta Slovencev v Pulju, ki so v času Austro-Ogrske v Pulj prihajali predvsem kot strokovni kader. Kar nekaj energije je bilo vložene v odkrivanje Slovencev na mornariškem pokopališču iz 1. svetovne vojne, ki se nadaljuje v prizadevanje za posebno spominsko obeležje. Predstavi nam prispevek slovenskih ustvarjalcev (fotograf Alojz Orel, Marijan Rotar, pobudnik puljskega filmskega festivala, slikar Martin Bizjak, njegov dolgoletni in najuspešnejši direktor, Lojze Štandeker, ravnatelj in režiser v puljskem gledališču). Posebej dragoceno je bilo pričevanje o iskanju sledov krajšega bivanja Ivana Cankarja pri svoji sestri v Pulju.

 

Odločimo se, da obiščemo to hišo, ki se danes nahaja v ulici M. Laginje št. 7. V času, ko je tu živela Cankarjeva sestra, je Cankar pri njej preživel eno poletje. Tu je nastalo zasebno pismo, na osnovi katerega je ga. Klaudija s sodelavci skušala razbrati, za katero hišo v resnici gre. V času Italije se je naslov glasil Via Giulia 9. In prav Cankarjevo pismo je pripomoglo k temu, da so ugotovili, za katero hišo v resnici gre. Danes je tam več napisnih tabel, med drugim spominska tabla o delovanju časopisa Naša sloga, ki je najprej izhajal v Trstu. Na tem mestu naj bi stala tudi tabla v spomin bivanja Ivana Cankarja v Pulju.

Med tem časom smo se od naših gostiteljic, Danice in Klaudije, že tudi poslovili in počasi smo krenili proti morju. Na poti smo si ogledali še maketo mesta, za obisk mornariškega pokopališča pa je ob tej uri že zmanjkalo energije. Odpravili smo se proti areni in na pot. Še v Fažano na kosilo in nazaj v domače kraje. Zelo smo bili zadovoljni s srečanjem. Spoznali smo zagnano ekipo, nove ljudi in novo kulturno udejstvovanje. Odprli so se tudi novi pogledi, pa tudi želja po ohranitvi stikov in sodelovanje. Prva priložnost za povratno srečanje je predstavitev knjige Tretja istrska prebuja in njene senčine v prvih mesecih leta 2019 predvidoma v Hiši kulture pri Svetem Antonu.