STARI KOPRCI IN NJIHOVI VRTOVI

Življenje v naravi je način mišljenja,

je hkrati delo, pridobivanja hrane, pa tudi negovanje polj, pobočij in hribov,

odlična misel za prosti čas, sprostitev, gibanje in igro.

Življenje v naravi je koristno, pa tudi neizčrpni predmet občudovanja in sreče;

delo z rastlinami, kamni in izviri je izziv umetniški ustvarjalnosti.

Zemlja je vir ravnovesja med duhom in telesom

in popoln način za preživetje.

Pohod v Paštoran – vrt starih Koprcev

Stari Koper in Koprci so bili povezani z naravo. Vemo, da se je Koper prehranjeval s pridelki, ki so jih v mesto prinašali prebivalci okoliških krajev, manj znano dejstvo je, da so se Koprci sami ukvarjali s kmetijstvom. V lasti ali zakupu so imeli zemljo in vsako jutro so se z osličkom podali na njivo ali vinograd nad Semedelo in Žusterno ali v dolini za Olmom – v Paštoran. Po celodnevnem bivanju in delu so se zvečer ponovno vračali domov v mesto. Mnogi so si za potrebe dela in shranjevanja na njivi zgradili poljske hiške, ki jih posejane na obeh straneh paštoranske vale vidimo še danes. Nekaj o tem v prispevku: http://www.istra-nasa.si/oslicki-in-muse-gredo-iz-kopra-ali-v-koper/ 

Ob Dnevu zdravja, dne 15. maja 2019, prireja študijski krožek, ki deluje pod geslom »istrski park« pohod po poti starih Koprcev na svoje vrtove in njive v Paštoran. Zbirno mesto bo ob 17. uri pri taverni oziroma Velikih vratih na Mudi. Tam so nekoč okoliški prebivalci vstopali v mesto za prodajo svojih pridelkov, Velika vrata pa so bila tudi izhod za stare Koprce, ki so z živalmi odhajali na svoje njive. Šli bomo mimo stadiona, kjer se je nekoč košatil razkošen topolov drevored do krožišča, kjer so predelu pred desnim zavojem rekli Na tapi. Zavili bomo na desno, kjer je pred današnjo cesto s podhodom vodila makadamska pot do pekarne Kruh, Agrarie, kjer je stala odkupna postaja, čez mostiček in na krožišču v reber med prve bloke. Na odcepu je nekdanja pot zavila v levo proti sedanjemu samskemu domu in dalje mimo rdeče hiše v plodno rajsko dolino, polno izvirov. Pot še danes vodi med njivami vse do konca doline, nato se na desni dvigne proti Markovemu hribu. Čisto na koncu se ob robu zasebnega posestva nahaja tudi zgornji del potoka, ki se v nasprotni smeri vrača proti morju. Po poti bomo občudovali bujno rast in prepoznavali rastline. Videli bomo delo sedanjih Koprčanov na obdelanih njivah in oljčnikih in si predstavljali utrip pred 50 in 100 leti. Pri tem nam bodo pomagale preostale poljske hiške.

Izlet se bo zaključil približno ob 19. uri. Vabimo starejše in najmlajše na spoznavanje nekdanje povezanosti meščanov z okoljem, na njihovo znanje,  delo in skrb za zemljo, pa tudi poti, potoke in izvire. Odlična priložnost za fotografiranje in obujanje starih znanj o preživetju. Najlepše izdelke bomo objavili.