STRELA IN OŠTJA

Leda Dobrinja – 2. del spisa o odkrivanju Boginje Istre, 2. del. Celoten spis je objavljen v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri, 2015 pod naslovom Istra, zemlja boginje Istre. Prikazna slika: podatki o viru risbe posvetilnega kamna v prispevku Odkrivanje boginje Istre na tej spletni strani.

Tu nekje, na tej točki opazovanja, so se poimenovanja zemlje kot zemlje in Zemlje kot planeta v različnih jezikih začela stekati v koren, ki vodi k Esteri. Nam najbližja so italijanska ‘Terra’, ‘terreno’, ‘territorio’ (Zemlja, teren, teritorij) ter angleška ‘Earth’.5 Naj tu le omenimo veliko opustitev pri raziskovanju boginje Semele, ki jo tudi slovenski prevod Leksikona mitologije6 uvršča med grška oziroma trako-frigijska božanstva.7 Izvor imena je po podatkih Wikipedije indoevropski, pomeni pa dobesedno ‘zemlja’. Viri jo povezujejo tudi s trakijsko Zemelo, ki je imela status Matere zemlje. Tudi etruščanska Semla je bila boginja zemlje. V starem Rimu so boginji Stimuli v bližini kraja Ostia posvetili gaj.8 Podpirala je atribute ženstvenosti.

Jezikovno iskanje se je nadaljevalo v smeri atributov pravice, ki je sama po sebi povezana z modrostjo. Uporabila sem star istrjanski govor. Začelo se je pri ‘dištinu’ (usodi) in pri temu, kar je ‘jušto’ (prav) – pri (besedi) ‘ut Ešte’ torej. Zanimivo, da tudi slovenska beseda ‘pošteno’ – ‘po Ešteno’ označuje nekaj, kar je prav. Naj navedem še nekaj primerov: ‘istina’, ki se v Istri še uporablja za resnico, ‘isto’ v smislu nepotvorjenosti, ali ‘pešte’, usodni gnoj, to je kuga. Nenavadno je, da obstajajo tako ‘ciestae’ (ceste) kot ‘strade’ (it. ceste), ki se vijejo po zemlji ‘siz Esto’. In smo seveda tudi pri ‘šterni’, it. ‘cisterni’ (vodnjaku), kjer se zbira zemeljska, Esterina voda. In tako dalje na Apeninski polotok in k Vesti ter njenim svečenicam – vestalkam. Pri naš še vedno velja ‘vištalja’ za pražnjo obleko in seveda ‘fešta’ za praznovanje. A bodi dovolj.

Dosedanje raziskovanje nas pripelje do Moči, ki odloča o biti ali ne biti, ki ima moč dajanja in odvzemanja življenja. To je moč nad ‘obstojem’ ali ‘eksistenco’, obe besedi izhajata iz korena ‘-est-‘ in aludirata na nekaj, kar je ob, v istem rangu kot ‘Este’. Že smo na področju slovnice – glagola biti, it. ‘essere’, in njegovih mnogih oblik v slovenskem in drugih jezikih (sem, jesam), italijanščini (essere, esistere), nemščini ali angleščini (ist, est).

Se nadaljuje s prispevkom Božica Zemla in slovenska prst.

  Zbornika lahko naročite preko gornjih stikov.

  1. Občih imen, ki vodijo k Esteri v omenjenih dveh jezikih, je v povezavi z menjavo letnih časov in z zemljo vse polno, čeprav imajo danes različen pomen, npr. angl. ‘Easter’ (velika noč oz. ‘vezom’ v Istri) in it. ‘estate’ (poletje).
  2. Belinger Gerhard J., Leksikon mitologije, DZD, Ljubljana 1997, str. 403.
  3. Nekateri avtorji povezujejo Tračane z Istrani in z njihovim staroselstvom na naših tleh. Glej prispevek Duše Krnel Umek, Staroselci v Istri v pričujočem zborniku.
  4. V bližini se nahaja tudi kraj Villa d’Este, kjer se nahajajo tako ostanki tako hrama, posvečenega boginji zemlje, kot tudi svetišče, posvečeno Sibili.