TONĆEVA KOZLOVCA

Pred kratkim smo posestvu dodali nov delček, ki smo ga odkupili od dedinje Tonća Marlina. Stari vinograd je bil popolnoma zaraščen, zato ga je bilo potrebno najprej očistiti drevja, srobota, robide in druge podrasti. Nekaj fig, trt in češenj je preživelo vsa desetletja zapuščenosti.

 

Tako je zgledala Kozlovca pred čiščenjem. Na robu uškurša, ki je dolgo nudila oporo preživeli trti stare sorte, ki so ji rekli “kuluor”, grozdje so dodajali, ker je vinu dajalo barvo.

 

Predel, s katerega smo lani očistili zarast in drevje. Na spodnjem robu je zadihalo nekaj fig, sredi pobočja pa se je že košatil mladi klen. Včasih so trto zasadili ob klen, da ji je dajal oporo (pričevanje Eme Bardinčeve), zato smo ga pustili.

 

Pogled proti predelu Kozlovce, ki je v urejanju. Strmino, ko kateri priča že njeno ime Kozlovca. “Koz” je koren, ki je včasih označeval strmino. Pri starem dokumentu iz Kozine, najdemo prav to zabeležko. Tudi imena Kozje, Kozjansko, verjetno izhajajo iz istega korena. Obstaja tudi podobnost s srbsko besedo “ukoso” – postrani, nagnito.

 

In kopač se je zaril v hrib. Treba bo narediti terase.

 

 

Terase so končno narejene in utrjene. Čaka zasajevanje, pa tudi misel na poletne vročine. In misel na vodo, vodo…