VEČER V DRUŠTVU KRUT V TRSTU

  

Društvo Krut ter Študijska krožka Istrske teme in Beseda slovenske Istre so v marcu v sklopu programa vseživljenjskega učenja pripravili srečanje s predavanjem etnologinje dr. Duše Krnel Umek o KARNIH IN KRANJCIH V TRSTU IN FURLANIJI. Predavanja se je udeležilo lepo število gostov in dodobra zapolnilo dvoranico. Po predavanju se je razvila razprava, vse skupaj pa je služilo tudi pripravi skupne ekskurzije v Furlanijo v aprilu letos. Glavna misel predavanja:

Karnija je bila v starem veku dežela ob severnem Jadranu. Delila se je na Gorsko, ki je segala do Retov in reke Aniže (nem. Enns) na Tirolskem, in Sredozemsko, ki je obsegala Kras z goro Učko in gradom Kozljakom. Ime Kvarner ali italijansko »Golfo Carnero ali Quarnero« je nastalo po Karnih. Na zahodu je segala do veronskih močvirij, na vzhodu do izvira Soče in Save, preko Karnija (Kranja) do Nevioduna (Drnovo pri Krškem).

Del  Karnije je Furlanija, ki je ime dobila po vojaškem oporišču Julijev trg (Forum Julii ali Iulii, danes Čedad it. Cividale),  ko je ozemlje osvojil Julij Cezar. Del pod Karnijskimi Alpami je do danes ohranil ime Karnija (it. Carnia) s središčem Tumeč (it. Tolmezzo).

Trst (lat. Tergeste) je bilo karnijsko naselje in prehod za Kranjsko. Z upravnimi spremembami so ločili kranjsko ozemlje, ki so ga imenovali mala Karnija – Carniella in pozneje Carniolia. Karnij (lat. Carnium) je danes Kranj. Ime Kranjsko izvira iz Krájina, ki pomeni  domačo zemljo in Krajinec je domačin, domorodec. V listni iz 10. stol. piše, da je Carniola, po domače Creina marcha ali Chreine. To je le nekaj razlag, ki so jih o deželi Karnov in Kranjcev zapustili pisci zgodovine. Ime Kranjska se je ohranilo za osrednji del Slovenije do prve svetovne vojne in še do danes se je ohranilo v imenu Notranjska.

Do 20. stol. je bilo na Slovenskem splošno razširjeno vedenje, da so Karni poleg Histrov, Venetov, Panonov in Norikov predniki Slovencev. Novejše raziskave s področja jezikoslovja, arheologije, zgodovine in genetike so pokazale, da ni dokazov o pozni selitvi Slovanov oziroma  Slovencev v Evropo. Germansko teorijo o poznem prihodu Slovanov v 7. stol. je nemška akademija znanosti že opustila, oklepajo se jo še vedno Srbi in uradni zgodovinarji na Slovenskem.

(Prispevek Karni in Kranjci, ki ga je avtorica objavila v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri II, Koper 2017,  predstavlja uvod v ekskurzijo v Furlanijo.)