ANGEL MARTELANC IN RAZMISLEKI O NAŠI PRETEKLOSTI 

    

V soboto, dne 21. kimavca 2019 popoldne se je v kulturnem domu Akviline Bembič Zdenke v Loparju odvijala predstavitev našega rojaka iz Barkovelj pri Trstu, Angela Martelanca, in njegove knjige Razmisleki o naši preteklosti, ki je pred kratkim izšla pri založbi Jutro iz Ljubljane. Predstavitev sta v sklopu Tedna slovenskega staroselstva in simpozija Slovensko staroselstvo in Istri III. pripravila študijska krožka Istrske teme in Beseda slovenske Istre. Angel Martelanc s študijskim krožkom Istrske teme sodeluje že nekaj let oziroma od časa priprave prvega zbornika leta 2014, kjer je bil objavljen prvi del besedila, ki je sedaj izšel v knjižni obliki.

 

Po uvodnih besedah o tem, kako sva se z Angelom Martelancem srečala, kdo je in kaj je v življenju delal ter kakšen je pomen sodelovanja Trsta z Istro vse od prvih leto po osamosvojitvi dalje, smo zaprosili, da o pomenu raziskovanja in knjižnih izdaj nepoklicnih raziskovalcev in Angela Martelanca nekaj besed spregovorita etnologinja dr. Duša Krnel Umek in znanstvenega raziskovalca dr. Antona Perdiha. Gospa , Krnel Umek je poudarila, da smo na področju staroselstva praktično vsi nepoklicni raziskovalci, velik pomen pa ima vseživljenjski študij ter odprtost duha, ki ga imamo ljudje ob morju. Da se vrednost znanstvenega prispevka meri po njegovi veljavnosti in ne znanstvenem naslovu, ki ga raziskovalec ima, je izhajalo iz besed g. Perdiha, ki je z nami podelil, s kakim zanimanjem je delo prebral in se nato pri njem ustavil kar nekaj časa. Rekel je: “Z gospodom Martelancem imava do istega predmeta raziskovanja popolnoma različen pristop in izhodišče in bi se že zaradi tega morala skregati.”  V resnici pa ga je delo navedlo, da se je še sam zatopil v študij določenih podatkov in dopolnil tudi svoj pogled na rezultate in avtorju iskreno čestital za njegovo delo.

 

Prvo vprašanje avtorju je bilo, kdaj se je začel s slovenskim staroselstvom ukvarjati in kaj je bil povod za to. Nato smo zvedeli, da je posebna vzpodbuda za poglabljanje prišla iz sodelovanja s sovaščanom, nakar je prve zapise avtor sestavil prav zanje v italijanskem jeziku. Povedal nam je tudi, s katero zgodovinsko literaturo se je pri študiju srečal in kaj mu je pri tem odkrival. Kmalu smo ugotovili, da je Angel samorastniški svobodni duh, ki je kulturno širino prinesel iz svoje družine, ki jo je v šoli dopolnil z osnovami klasičnih znanj in latinščine, a da ga odlikuje prav posebna duhovna vrlina, to je samostojno razmišljanje.

Preprosto, neposredno in značajsko je opisal odkrivanje praznin v našem zgodovinopisju ter mehanično in suhoparno prepisovanje tujih virov brez kritične presoje, ki jih je odkril pri slovenskih avtoritetah na tam področju. Pred tem smo se še seznanili z razponom tem, prostorov in časa, ki se jih je pri pisanju dotaknil in na koncu ugotovil, da ga pravzaprav na tem področju čaka še eno delo. Prve zapise, ki jih je sestavil za italijanske sokrajane, bo moral dopolniti, pravzaprav bo moral publikacijo za italijansko publiko s problematiko slovenske zgodovine iz svoje knjige spisati še enkrat. Avtorju smo iskreno čestitali za njegovo samorastniško raziskovalno pot in delo, on pa je odvrnil nekako takole: “Saj ni nič posebnega. V šoli so nas učili, da imamo glavo, da z njo razmišljamo in jaz nisem storil nič drugega, kot to.”  Sproščenost in nek optimistični duh se je tisti dan razširil med ljudmi in v tem duhu se je zaključila tudi predstavitev.

Obiskovalci so avtorju čestitali in si kupili njegovo delo, še malo poklepetali in se drug za drugim vrnili v preddverje dvorane, kjer je že čakala popoldanska marenda z bakala’, sirom, sirnim namazom, oljkami in slastnim domačim kruhom. Seveda tudi kozarec vina in preostanek grozdja, ki sta ga z mlado damo Mojco, ki mu pri delu z računalnikom in vožnji pomaga, prinesla iz Barkovelj. In slaščic, slaščic in kave, ki so jih ženske prinesle tako, kot so prihajale, teh ni manjkalo od jutra. Celotna pogostitev je bila prispevek in delo  študijskih krožkov, njihovih članov in prijateljev.

Predstavitev Angela Martelanca in njegove knjige je bila del zaključnih aktivnosti študijskih krožkov, ki delujejo, v okviru Andragoškega centra Slovenije, za šolsko leto 2018-2019, pa tudi aktivnosti podpore in sodelovanja s Slovenci v hrvaškem delu Istre, v Italiji in po svetu, ki jo podpira tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavitve se je udeležil tudi vodja ministrovega kabineta Urada g. Emil Karajić, več o tem pa v prispevku o celotnem simpoziju v poglavju Slovensko staroselstvu na tej spletni strani.

Besedilo sestavila Leda Dobrinja

Fotografirala je Milena Piciga