Davorin Trstenjak kot etnolog

V Svetem Juriju ob Ščavnici je bil v nedeljo, 19. novembra 2017, znanstveni simpozij ob 200-letnici rojstva  Davorina Trstenjaka (1817-1890). Na simpoziju je imela dr. Duša Krnel Umek prispevek

TRSTENJAK KOT ETNOLOG

Tu objavljamo povzetek.

“Prvi etnološki prispevek e Trstenjak napisal o duhovnem življenju Slovencev na Štajerskem leta 1845 v nemščini z naslovom Das  geistige und poetische Leben der Slaven in Steiernark in uporabil prvi pri nas besedo etnografski (Ethnographische Skizze). Njegovo poznejše delo pa se nanaša predvsem na bajeslovje in le malo je prispevkov s področja družbene in snovne kulture.

Preučeval je imena, pomen in simbole božanstev, ki so se ohranili na napisnih kamnih in kamnitih najdbah iz antike in kar se je od prvotnega verovanja še ohranilo v šegah in navadah ter slovstveni folklori. Dokazoval je, da smo Slovenci staroselci, ki jih povezuje slovenski jezik z drugimi slovanskimi narodi in sanskrtom, slovensko bajeslovje pa jih povezuje z Vedami in brahmanizmom. Večkrat pa so bili njegovi prispevki kritike nemških del, ki so s prikazi starejše zgodovine razglašala vse, kar je bilo na slovenskem ozemlju iz antike, za keltsko dediščino.

Predstavljeni so le nekateri od njegovih številnih prispevkov, v katerih razlaga imena na napisnih kamnih npr. LABVRO, BELINO, VIDAE.SOLITHANAE in simbole na kamnitih najdbah kot so npr. cvetica lotos, ribe in Triglav. Pod  naslovi Mythologične drobtine je objavljal opise božanstev, bajeslovnih bitij, živali in rastlin, ki jih je črpal iz slovstvene folklore. Dragoceno etnološko gradivo so njegovi opisi letnih šeg, pri snovni kulturi so ga zanimale besede za nekatera oblačila in za jedi.

V prispevkih je navajal številne antične pisce in pisce iz tedanjega časa, ki so objavljali dela iz zgodovine, jezikoslovja in mitologije, kar kaže na njegovo široko razgledanost. Trstenjakovo preučevanje bajeslovja, narodne ustvarjalnosti in lastnega izvora ni zaostajalo za preučevanjem pri drugih narodih v Evropi v prvi polovici 19. stol. Razlika pa je v tem, da drugi narodi še sedaj priznavaj pomen svojih preučevalcev takratnega časa, medtem ko je pri nas uradna stroka zamolčala, ali mu ne prizna doprinosa, ki ga je dal humanističnim vedam, ker je ostala v starih in od drugod prevzetih ideoloških vzorcih.

Zato naj ta prispevek vsaj nekoliko osvetli velik doprinos, ki ga je dal Trstenjak etnologiji Slovencev v tedanjem času in to vedenje posredoval ne samo takratnim izobražencem, ampak širokemu krogu bralcev Kmetijskih in rokodelskih novic in strokovne periodike. Njegovi prispevki so pomembni tudi za domorodno (avtohtonistično) teorijo pri raziskavah etnogeneze, ki v Evropi in pri nas izvor Slovencev in Evropejcev prikazujejo na novih znanstvenih dognanjih.”

 

 

Slike prikazujejo:

  1. Triglav, mythologično raziskovanje, Ljubljana 1870.
  2. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na noriških rimskih kamnih, Kmetijske in rokodelske novice 13/1855, št. 68, str. 270.
  3. Iz prispevka: Ostanki Bramatovega častja na rimsko – slovenskih spomenicih, Kmetijske in rokodelske novice, 11/1853, št. 67, str. 267.