DEKANSKA VARDA

Leda Dobrinja

Od vseh Vard je dekanska Varda najbolj nenavadna. Nanjo opozarja smerokaz na glavni stari cesti iz Kopra proti Ljubljani tik pred prvim odcepom za Dekane in tako sem nekega, prav tako vročega, julijskega dne zavila na levo proti hribu.

Napisna tabla pred Dekani; na 2. sliki pogled iz avtoceste proti dolini; na 3. sliki stara pot, ki se po spodnjem delu tinjanskega hriba nadaljuje proti Škofijam.

»Šla bom za cesto,« sem si dejala »in bom mesto opazovanja že prepoznala.« In tako se po nekaj ovinkih dvignem nad rižansko dolino, ki se je razkošno razprostirala pod menoj, njen vzhodni del je bil še zakrit, zahodni pa se je razprl in se mimo Sermina znižal do morske gladine. Zato se namenim slediti asfaltirani cesti, ki se je vse bolj strmo dvigala proti severu in hkrati proti zahodnemu delu tinjanskega hriba. A kmalu cesto prekriža avtocesta in ji v podnožju nasipa pusti le ozek prehod, toliko, da avto še zapelje skozi. Nato drugi strani sledi neporaščena kotlina, pot naredi velik ovinek in se nato nenadoma konča. Pravzaprav se na drugi strani avtoceste, sredi pobočja, konča le asfaltirana pot, stara pot, kolovoz, se nadaljuje proti Škofijam, ki jih slutim na drugi strani hriba.

Nobene oznake ni in prvo vprašanje je bilo: »Je Varda višje, gor proti vrhu Tinjana, ki obvladuje vse strani neba in zemlje, ali je bila rižanska dolina in gibanje po njej tako pomembno, da je nadzor potekal bliže spodaj?« Pogled na dolino je s tega mesta zakrivala avtocesta, zato se vrnem na drugo stran, ki nudi pogled na cel koprski zaliv. Plodna dolina se na drugi strani razprostira proti položnemu pobočju Bertokov, Prad in Pobegov, od vzhoda do zahoda pa jo reže in napaja nevidna reka Rižana, ob njej pa na obeh straneh cesta in danes tudi železnica. Kaj pa včasih, kako je bilo tu pred tisoč, dva, tri tisoč leti? Kdo je tu živel, kakšen je bil način življenja, kakšen je bil tehnološki razvoj, kakšen jezik se je govorilo?

Pogled na ustje Rižane ter njeno plodno dolino. Na drugi strani ležijo Bertoki, Prade, Pobegi.

Tega danes še ne vemo. V knjigah avtorji tekmujejo, kdo bo ustju rižanske doline dal bolj imenitno zgodovino, zato jo naseljujejo z grškimi prebežniki in iskalci sreče, ki se jim pred kakimi dva tisoč leti miroljubno pridružijo rimski naseljenci. Mi, iskalci slovenskih staroselskih korenin, sledimo izhodišču, da je bil to v prvi vrsti življenjski prostor Istrov, Histrov, neposrednih prednikov današnjih Istrjanov, in da so ti kot domačini obdelovali zemljo, obvladovali morje, gradili pristaniške priveze in trgovali. In dali imena njivam, hribom, vodam  in krajem. Na reki so bili mlini, predvsem pa je bila reka Rižana plovna nekje do sredine rižanske doline. Na tej točki so se stikale morske poti z rečno plovbo in kopnimi povezavami. Pristajanje bark in obstoj cest je omogočalo trgovino, na tej točki pa je bil tudi glavni prehod, ki je vodil iz Trsta, Ogleja in Furlanije proti osrednji Istri. Območje okoli Bivja je bilo sečišče poti, bodisi to za trgovce ali osvajalne vojske. Zato je bil nadzor nad prihodom v zaliv, gibanje ljudi in blaga iz Trsta proti Istri in dotok preko Kraškega roba v smeri toka, življenjskega pomena za skupnost, ki je tu živela. In ta nadzor, opazovanje, je bil možen s točke pod avtocesto.

Pogled z Varde proti koprskemu zalivu s Serminom sredi ustja. Na desni je Bivje, ki vodi proti Trstu.

Šibka točka tega mesta je bilo opazovanje zgornjega, vzhodnega dela doline Rižane. Zato avto pustim na kraju, kjer so še vidni ostanki betonarne in se peš podam proti vzhodu, v smeri Dekanov. In res, ostanek stare poti se odcepi in dviguje prečno proti vrhu Tinjana, a kolovoz je danes propadel in se kmalu zgubi v gozdu. Zato prekoračim vrzel negovanega oljčnika in se po najvišji terasi pomikam v smeri vasi, dokler se svet ne odpre še s te smeri. Res se pokaže prvi niz hiš, res je tudi, da hiše zapirajo pogled na dolino, ki gosti reko do izvira in skalnih previsov nad njim. Ne vztrajam, prevroče je in nahajam se na zasebnem zemljišču.

Proti avtomobilu se vračam z vprašanjem, ki se je postavilo samo od sebe: »Ta Varda dekanska je bila namenjena varovanju cele doline ali predvsem morskega ustja in gibanju s severa proti jugu?« V tem primeru bi bila ta Varda po nizki legi izjema. Odgovora ni, saj vendar ni jasno niti, kakšna je razsežnost območja Varde. Pred odhodom na ogled sem poklicala starega sošolca, ki živi v Dekanih. A on je bil v vas priženjen in tega ni vedel; podatkov nista imeli niti vaščanki, ki ju je vprašal za pomoč. Vardo tudi samo poznajo zaradi table, ki stoji ob poti. Zato se zadovoljim s fotografskimi posnetki, vprašanje opazovalnega mesta pa zavijem v izraz Izginula Varda. In tako se skrivnost te Varde pridruži ugankam starodavne preteklosti Kopra, pristaniških naprav in domnevnega svetišča okoli Sermina, pa gradišča nekje tam, ki so jih zaznali arheologi, in združi v vse bolj pompozno pomembnost prostora, ki jo ustvarja domišljija v pomanjkanju odgovorov o starih časih.

Pogled proti vzhodnemu delu doline, ki je še viden z dekanske Varde.

No, en odgovor je prišel kmalu. Ob priliki pobaram Dekančana Milana Gregoriča, če sam ve za točno lego Varde in dne 16. avgusta 2019 je prispel tale odgovor: »Ko prideš po poti iz središča Dekanov ob cerkvi na glavno cesto, in sicer po severnem priključku od dekanske cerkve naprej mimo pokopališča, ne po strmem južnem klancu navzdol proti osnovni šoli oz. križišču za Pobege,  stopiš na staro regionalno cesto Bivjo – Rižana in naprej kakih 30 metrov po priključku na regionalno cesto zavije asfaltirana stranska pot na desno in pelje na Vardo, to je na področje pod Kaštelirjem, na katerem je nekaj manjših stanovanjskih blokov iz povojnih časov, precej oljčnikov in malo naprej v desno pa je imelo Primorje svojo betonarno, ko se je gradila avtocesta. Mislim, da je na regionalni cesti, če prideš od Bivja navzgor,  tudi tabla za Vardo. Ne moreš zgrešiti.«

Mojo pozornost sedaj zbudi omemba kaštelirja nad Vardo, »saj, res,« pravim, »saj so bila pred gradnjami opravljena arheološka izkopavanja in sem o naselju nekje na mestu, kjer teče avtocesta, že imela v rokah mapo s podatki. To je bilo nekje tule naokoli.« Odtipkam geslo in wikipedia odgovori: »Dekani (italijansko: Villa Decani, tudi Pasja vas) so strnjeno naselje v ustju doline reke Rižane, na položnem vznožju gričev Kaštelirja (214 m) in Golega hriba (217 m), nad glavno cesto Koper – Ljubljana. Spada v mestno občino Koper. K naselju sodijo zaselki Miši, Mlini, Na Vardi, Postaja, Robida in Valmarin. Ob Rižani je v preteklosti delovalo devet velikih mlinov, od katerih so nekateri imeli tudi po deset mlinskih koles. Skozi naselje tečeta Potok in občasno Sekolovec, ki se izlivata v Rižano.«

Nič kaj dosti si  ne moremo pomagati; Dekane še vedno suvereno obvladuje italijansko tolmačenje imena, tako kot so italijanske tudi razlage mnogih ledinskim in krajevnih imen naokoli. Svojo skledo so v Dekanih pristavili celo Albanci, kakšna pa je slovenska razlaga imena? »Dekane lahko povežemo z izrazom ‘župani’,« mi zadnjič navrže prijatelj, »to je kraj, kjer so se zaradi pomembnosti srečevali okoliški župani. Premena od župani do dekani je logična, smiselno je tudi razmišljanje o povezavi med funkcijo župana in dekana. To najprej pade na pamet.« Zanimivo, si mislim. Zadnjič smo ob imenu Srmin odkrili, da gre verjetno za Sremin (Mali srem) in povezavo s skupno zemljo (komunelo, jus). Čaka nas še veliko dela, stroka pa ni prišla dlje od Rimljanov. Na strani Ministrstva za kulturo pod lokacijo Dekani – arheološko območje na Vardi najdemo: zvrst dediščine: arheološka najdišča; tip enote: arheološka dediščina; obseg enote: območje; tipološka gesla enote: arheološke območje, villa rustica; tekstualni opis enote: sporadične antične najdbe, potencialna villa rustica. Kjer stojita dva kamna skupaj, gre za villo rustico, se ponavljajo trditve. No, bomo videli.

Varda leži torej na spodnjem delu vzpetine in ne na vrhu hriba. To je sedaj izjema. Ali bomo nižinska stražna mesta v nadaljevanju odkrili tudi drugje, to je zdaj vprašanje? V katerih primerih? In predvsem, kje vse jih bomo odkrili, so značilnost le severnega dela Istre in Jadrana ali jih bomo našli tudi drugje? Se že veselimo nadaljnjega raziskovanja. Zanimive novosti prihajajo tudi s strani drugih raziskovalcev.

Pogled na doli Rižane in proti Bertokom, od zadaj Pomjan in hrib, ki se vleče proti morju preko Šmarij in Garžona.