DIVJE ROŠCE V MAJU

Sprehod po obronkih gozda in nasadov nas v maju še posebej nagradi. Čiščenje zarasti in vsakoletna košnja sta končno omogočila travniškemu in gozdnemu cvetju, da se ponovno vrne in ustali v prostoru. Našli smo nove vrste kukavic in njim podobnih “orhidej”, rožce iz otroških let, ki smo jih spoznavali v dolgih urah paše in nove rastline. Te so prišle v desetletjih, ko so bila polja in vinogradi zapuščeni, morda pa so vedno bila tam, ob robu gozda, a jih zaradi njihove diskretne barve (dokler se cvet ne odpre), nikoli nismo opazili. Prva med njimi je tako imenovana splavka.

Opazovanje splavke. Na posestvu se je naselilo par kolonij in končno so se rožni meči razvili v cvetove. Opazovanje je potekalo skozi daljši čas skoraj enega meseca. Zadnja posnetka popolnoma razcvetele splavke sta bila posneta 2. junija 2019.

Drobne rožice, ki smo jih nekoč imenovali pustolćji (čeveljci) ali pa sršeni. In res so cvetke podobne, kot bi se sršen ali čmrlj ali živopisna žuželka usedli k srkanju cvetnega prahu.

Teloh je doslej cvetovom dodal po štiri semenske žepe. Vse strogo zeleno. Na sredini pa še dve fotografiji “juožća”, medtem ko nestrpno čakamo, kaj se bo odprlo iz listov neke divje vrste lilije, ki smo jo odkrili v gozdičku.

Ujamemo še živopisne naveske petelinčkov, ki so se obarvali v rdečo, vinsko, lila, roza in modro barvo. Vse na istem cvetu.

Vedno nove rožice se odpirajo, nekaterih se spominjamo iz otroških dni, druge kot bi se naselile od kdo ve kje. Nobena od gornjih v ljudskem spominu nima imena.

Koliko lepote in domišljije v stebelcih ene od vrst samonikle detelje ter divjega mlečka. Zelo suvereno nas s svojo nežnostjo pokliče živa barva šipka, po domače čiboričke. To je posebna bolj pritlehna vrsta, ki ne razvije močnega bodečega grma. Vse polno drugih rož, bilk in trav je naokoli. Skoraj neskončno število rastlinske raznovrstnosti. Večina sploh ni vstopila v ljudsko zavest, lepo število je bilo pozabljeno v zadnjih petdesetih letih.