EGIDA, KAŠTELIR IN ISTRIN VRH

V zvezi s starodavno zgodovino Kopra se najbolj ponavljajo navedbe o domnevnem predrimskem naselju Egida. Ta se dosledno ponavlja v italijanski zgodovinski literaturi in povzemajo jo tudi slovenski raziskovalci do te mere, da se je osrednja tema arheološkega raziskovanja osredotočila na odkrivanje njene lege. Ime Egida ali Aegida se pomensko navezuje na ščitenje, biti v zaščiti nekoga/nečesa in tudi na ščit sam. Ker se je včasih za izdelavo ščita uporabljala kozja koža, je grški izraz povezan tudi s kozo. Italijanski Koper je morda tudi zaradi tega svojo zgodovino navezal prav na to žival, srednjeveški zgodovinarji pa so v dokaj svobodnem slogu risali zemljevide in vnašali podatke, ki so se jim zdeli primerni. Tako za mesto Koper najdemo najrazličnejša imena brez pravega zgodovinskega temelja od imena Capris in inačic Cavo d’Istria in Capo d’ Istria pa do Justinopolisa, ki je bilo na primer zapisano celih 400 let za tem, ko naj bi se uporabljalo. Uganka Egide pa nikoli ni bila razvozlana kot tudi ne postavljeno  vprašanje imena Koper ali Kuopear, ki so ga uporabljali slovenski staroselci.

Na sliki trije zemljevidi iz 16. stoletja iz knjige Descriptio Histriae, ki je izšla v Trstu leta 1981. Na njih vidimo dokaj približno lego delov območja Kopra, pri čemer se dosledno pojavljajo imena: inačici Capo d’Istria in Cauo d’Istria (Istrin vrh in Istrina jama), Egida, San Marco in Castelier. Iz tega je sklepati, da se je ime Capris pojavilo kasneje. Pri dveh gornjih zemljevidih se Egido umešča na otok, čeprav jo slovenski arheologi iščejo tudi daleč v zaledju na območju Sermina. Nekje v 70. letih prejšnjega stoletja se je iz Semedele razvilo naselje Markovec, hrib nad njim pa poimenovan Markov hrib. Pogosto zasledimo tudi trditve o ostankih gradišča na Markovem hribu, konkretnih podatkov o tem pa vsaj jaz nisem zasledila. Nihče si pri vsem tem tudi ni postavil naslednjih vprašanj:

  • od kje doslednost imena Capo d’Istria ali Cavo d’Istria v času, ko Koper ni imel kakega posebnega pomena za Istro, s čimer se danes utemeljuje ime (v smislu mesta kot glavnega mesta Istre)
  • kje točno se je gradišče nahajalo in kateri ostanki so bili najdeni
  • kaj je z ostanki kamnitega pasu na Markovem hribu

Kaštelir je povezan s kamnito krono?

Glede na ime Capo d’Istria bi bilo upravičeno pomisliti:

  • da je bilo z imenom Capo d’Istria povezan vrh nad Semedelo in gradiščem
  • da je gradišče povezano z ostanki kamnite krone, ki je po kamnitih blokih sodeč tekla po obeh straneh slemena Markovega hriba in ki se na zahodu razširi na predelu, ko se dvigne v vrh, ki  leži med Semedelo, Žusterno, Paštoranom in Poljem nad Izolo.

Na googlovem posnetku zgoraj vidimo približno obliko kamnite krone z nepretrgano rumeno črto, kjer so ostanki dokaj ohranjeni, prekinjena črta pa označuje pas z razvaljenimi kamnitimi bloki. Z zeleno barvo je malo nad današnjo cerkvijo sv. Marka označen vrh, ki se dviga nad okolico. Spodaj še območje s kamnitimi bloki od blizu.

 

Capo d’Istria je Istrin vrh?

Vprašanja, ki si jih ob pogledu na vrh nad Žusterno in Markovcem zastavimo so:

  • ali ni to izvirni Capo d’Istria ali po slovensko Istrin vrh
  • če je odgovor pritrdilen, koliko staro je ime in kaj je ime Istra označevalo
  • kaj ima to opraviti z sv. Markom in ali obstajajo kaki ostanki cerkve sv. Marka

 

Vrh nad Markovim hribom, Žusterno, Paštoranom in Poljem danes in leta 1949. Ob sliki, ki sem jo odkrila v arhivu, je zapisano Na vrhu Markovca, Matičetov, 1949. (Vir zadnje slike je verjetno splet.)

Kaj ima opraviti sv. Marko z vrhom nad Koprom?

Glede na to, da je starejša zgodovina Kopra zavita v meglo in so Benečani začeli pisati njegovo zgodovino sorazmerno pozno, je možno predpostaviti, da je ime sv. Marko – po analogiji z drugimi krščanskimi objekti, ki so stali na predkrščanskim – pokril neko drugo predkrščansko svetišče. V Kopru je glavna stolnica Marijinega vnebovzetja posvečena Materi božji, ki je na splošno prevzela mesto predkrščanskih Velikih Mater. Lahko predpostavimo, da je šlo nad današnjo cerkvijo sv. Marka za svetišče Matere Istre? In zakaj sv. Marko? Sv. Marko je zavetnik Benetk, ki so Kopru vladali stoletja. Je pa sveti Marko ali Markov hrib glasovno zelo blizu oznaki Mokri hrib, kar hrib nad paštoransko valo zagotovo je. Na sliki spodaj pogled na Istrin vrh nad Semedelo in Žusterno s Kopra.

Svetišče boginje Atene ali Istre?

In kaj ima to vse skupaj opraviti z Egido? Ob arheološkem raziskovanju okoli Sermina in iskanju stare Egide je bilo zapisano, da viri navajajo, naj bi tam stal tudi hram, posvečen boginji Ateni. Tam naj bi res našli nekaj kamnov, a to domneve ne more potrditi. Če je omenjena v pomembnem zgodovinskem viru in se je ohranila, je gotovo to moralo biti malo večja zadeva. Pri tem moramo upoštevati, da so beneški oziroma zgodovinopisci iskali vsebine, ki bi utemeljile veličino rimske kulture in pri tem dosledno brisali staroselske ostanke. Tolmačenje domačih najdb kot grških je bila vedno priročna rešitev. In sedaj vprašanja:

  • kaj, če ime Egido ne tolmačimo kot ščit (ki ga iščejo v obliki otoka), ampak poskušamo v njem odkriti sporočilo o “zaščiti”, zavetništvu božanstva, ki so ga častili domačini?
  • kaj, če vir ne govori o Ateni, ampak se nanaša na staroselsko božanstvo Istro?
  • kaj, če ni šlo za zgrajeni sveti objekt, ampak za vrh, Vrh Istre?

Doslej so raziskovanja šla premočrtno v dokazovanje grške prisotnosti pred rimsko zasedbo in prav tako dosledno zanikanje slovenskega staroselstva. Razen ohlapne navedbe Egide Plinija v 1. stoletju in kasnejših rekonstrukcij, kot so zemljepisne karte iz 16. stoletja, za to domnevo ni nobenih materialnih dokazov. Ime Capo d’Istria in materialni ostanki na Markovem hribu morda odpirajo čisto drugačne poglede na ta prostor in čas pred rimsko zasedbo Istre. Več o raziskovanju sledov čaščenja Istre v mojih prispevkih v 1. in 2. zborniku Slovensko staroselstvo in Istri.

Zapisala Leda Dobrinja