Gozdni sadeži

Jesen je čas sestrskih sadežev brekul, uškurš in nešpol. Brekule, ki rastejo na breku in uškurše, ki rastejo na istoimenskem drevesu, so sadovi samoniklih rastlin, nešpole pa so gojene. Na sliki spodaj brekule. Brek ali po domače brekula na robu našega parka je zrasel že 6 ali 7 metrov visoko.

Dozorela sta tudi beli trn (glog) in črni trn. Plodovi črnega trna se v domačem govoru imenujejo tudi brumbole. Ime je zelo podobno izrazu “trnjule”, ki ga v nekaterih krajih uporabljajo za sadove črnega trna, brumbole. Trnjule zvenijo zelo sorodono “drnjulam”, sadu rumenega drena, ki obrodi poleti. Na sliki spodaj “trnjule” in “drnjule”.

Manjkajo samo še nešpole. Tudi letos so bogato obrodile. Najstarejšo smo zasadili pred kakimi 25 leti in vsako leto bogato poplača naš trud. Prav tako hvaležna so tudi mlajša drevesa, kjer je cepiče nešpol na osnovo belega trna cepil Guštin iz Črnega kala pred kakimi 10 leti. Na sliki prizor iz predela, imenovanega Kozlovca.

In nazadnje še uškurše, eden divijih sadežev našega otroštva. Tudi one dozorijo jeseni, letos pa me je prvi sadež presenetil že konec poletja. Kot čudež se je namreč znašel pod krošnjo mladega drevesca, ki je pognalo iz čoka debla, ki smo ga morali odstraniti pri zasaditvi oljk. Sicer pa na sadeže naših uškurš čakamo, čakamo, že dve desetletji. Nekaj samoniklih odraslih dreves se namreč bohoti ob robu pravkar očiščenega dela Kozlovce, ki pa zaenkrat ne uspejo ohraniti plodov. Tako zgleda naša pravkar očiščena uškurša v letošnji zlati jeseni.