Gradišče Jelarji

Leda Dobrinja

Jelarje ali Jelarji so domače ime za kraj Elerji, ki ležijo na severozahodnem pobočju nad Škofijami. Na vrhu pobočja se razprostre planjava, s katere se odpre pogled na Miljski zaliv na severozahodni strani, na severovzhodu pa na nižinski prehod, ki vodi iz Trsta proti Istri.

Milje, po domače tudi Mila, na starih kartah tudi Mulja (Muglia), v italijanščini pa Muggia, so staro slovensko naselje. Na obrežju ob poti proti Trstu je močvirno, muljasto območje, ki lepo utemelji izvor imena.[1] Hrib se zaključuje s podolgovatim grebenom, ki se na vrhu splošči in odpre proti Kopru in šavrinskemu gričevju. Ta del danes leži v Sloveniji, le del planjave, ki se dviguje v vrh, je na italijanski strani. In prav na vrhu leži sredi gozdne zarasti ograjeno arheološko najdišče, ki že na prvi pogled govori, da je sredi odkopavanja in obravnave. Izza ograde preberemo, da gre za ‘proto-zgodovinsko gradišče’.[2] Z južne strani se do njega s planjave nad Jelarji vzpenjajo strme stopnice. V gosto poraščenem vrhu tečejo okoli ograjenega najdišča nanosi kamenja.

Na južni strani se dno vrha, ki ga zaključuje z obeh strani obzidana pot, prelomi v ravni del, prepreden s suhozidi. Sončno in položno območje je ugodno za obdelavo. Na enem od predelov, kjer se razprostira posestvo društva Sonček, so pred nekaj leti pri oranju na dan prišli mozaični kamenčki.[3]

Območje je izjemna točka, primerna za življenje in obrambo. Omogoča nadzor nad vsemi stranmi neba. Na severozahodu in zahodu je morje, na severovzhodu se hrib vdre v preval Pri orehu, ki pelje proti Trstu in dalje proti Furlaniji, na vzhodu se dolina nadaljuje proti Istri. Najsevernejša točka Jadrana je bila enako primerna za bivanje staroselskega ljudstva, ki je bilo na zemljo enako vezano kot na morje. Omogočalo je ureditev pristanov za večja plovila, za pomorsko trgovino v Sredozemlju in kopno trgovino, ki je cvetela v Evropi. Danes raziskovalci na osnovi bajeslovja arbitrarno določajo, da so naselbine ustanovili grški morjeplovci. Bolj logično je predpostaviti, da so pristane uredili stalni prebivalci območja, Istri in Karni in da so bili sami deležniki v trgovini, tako na kopnem kot morju. Okolica Trsta je bila v tisočletjih pred našim štetjem in ostaja še danes nevralgična točka severnega Jadrana. Celotno območje od Ogleja preko Štivana, Trsta, Kopra in dalje na jug, je bilo gosto poseljeno, kar pričajo ostanki številnih gradišč na Tržaškem in v Istri. To so tudi strateška vrata za prodiranje z Apeninskega otoka proti Istri in Balkanu.

Staroveški podatki, ki govorijo o vojnah Rimljanov z Istri, umeščajo kraje bitk nekaj desetin kilometrov od Timave. Prizorišča teh vojn še niso ugotovljena, čeprav jih italijanski in danes tudi hrvaški raziskovalci radi umeščajo na jug Istre. Posebna uganka sta mesti Faverija in Mutila, ki ju omenjajo staroveški viri in ki sta bili v rimskih vojnah izničeni. Jelarje in Mulja bi lahko bili ti mesti?[4]

(Prispevek je bil objavljen v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri II, 2017.)

 Zbornik lahko naročite preko el. pošte istrske.teme@gmail.com.

——————————————————————————————————————————————

[1] Znanka, ki je pred in takoj po 2. svetovni vojni pri slovenskih krušnih starših v Miljah preživela otroštvo, mi je povedala, da so predelu nad cesto rekli Fornace, ki je dobesedni prevod Velikih peči ali Pečin.

[2] ‘Protostoria’ je po eni od opredelitev del predzgodovinskega obdobja med začetkom bronaste dobe, 4.000 pr. n. št. in železno dobo. Izraz izvira iz gr. ‘protos’, prvi, začetni in ‘historia’, zgodovina.

[3] Ustno pričevanje. Oseba, ki je v hrambo izročila nekaj mozaičnih kamenčkov, ki so se pojavili ob oranju, želi ostati neimenovana.

[4] Današnje uradno ime Elerji je vzvratni prevod it. Elleri, ki je samo verjetni prevod staroselskega poimenovanja. Domačini bi naselbino in prebivalce izgovorili kot Jelarje in prav tak napis stoji danes ob vstopu v to vas. Še kot zanimivost, ‘jella’ ali ‘pegola’ označujeta bit, ki prinaša nesrečo. Brez začetnega glasu ‘j-‘, ostane ‘Ella’, ki se skupaj s sopomenko ‘Essa’ v slovenščino prevaja kot Ona.