IZ PULJA O PLOŠČI IVANU CANKARJU IN SPOMINIH MARTINA BIZJAKA

Iz obširnega programa dejavnosti, ki jih Slovensko kulturno društvo »ISTRA« Pulj ima pred seboj do konca leta, bo obiskovalcem te spletne strani mogoče zanimivo, da je tu postavljanje spominske plošče Ivanu Cankarju ter natis Spominov akademskega slikarja Martina Bizjaka. Naj to napoved približamo z malo več podatkov.

Bivanje Ivana Cankarja v Pulju

Ob priložnostnem obisku nas je tržaški pisatelj Marko Sosič pobaral, ali vemo, da je Cankar leta 1898 nekaj časa prebil v Pulju pri njegovi sestri. Z obžalovanjem smo morali priznati, da nihče med nami tega ni vedel. Je pa ta podatek takoj postal izziv, da se posvetimo raziskovanju, na katerem naslovu je živela Cankarjeva sestra s ciljem, da ob pravi priložnosti postavimo spominsko ploščo. (Naj tu omenimo zanimivost, da je čisto blizu sedeža našega Društva postavljen bronasti kip angleškega pisatelja Jamesa Joyce-a, ki je dve leti v Pulju avstrijske mornariške častnike poučeval angleški jezik).

Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti smo lanskega leta začeli brskati po raznih virih in najprej zašli v »slepo ulico« oziroma na naslov ene Cankarjeve sestre (znano je da so v Pulju živele celo štiri in nekaj časa tudi njegov oče), kjer pa Cankar ni prebival. Obračali smo se na več strani. S prijaznostjo odgovorne osebe v Zavodu Ivana Cankarja iz Vrhnike smo le prišli do pravega naslova  stanovanjske hiše v ulici Via Giulia št.  9 (po takratnem stradariju). V mestnem katastrskem uradu  so nam  pomagali z informacijo, da se v današnjem času ta ulica imenuje Laginjina in da še danes stojijo vse stavbe iz tistih časov. Ampak, glej ga šmenta! V tej ulici obstajajo samo hišne številke od 1 do 7. Kako pa zdaj to? Poprosili smo NUK v Ljubljani, ki hrani nekoliko Cankarjevih pisem, poslanih iz Pulja, naj preverijo, ali je mogoče številka 7 napačno prebrana kot 9. Pa ni! Cankar je v lepi pisavi zapisal točno tako: Via Giulia 9. Nismo se dali ugnati. Obrazložitev moramo najti. V mestni službi za prostorsko ureditev smo le prišli do rešitve uganke, in sicer posredno. Obstaja namreč dokument za stavbo na sedanji številki 3, ki je 1988. leta bila oštevilčena s 5, torej očitno, da sta  v njej ali v stavbah pred le-to obstajala še dva vhoda in s tem tudi hišne številke.

Seveda, to raziskovanje nam je vzelo veliko časa, vendar smo si dali truda in začeli zbirati »55« soglasij in dovoljenj, naročili izdelavo plošče, vendar se je vse skupaj zavleklo tako, da bo plošča postavljena šele letos med manifestacijo Dnevi slovenske kulture v Istri, v tretjem tednu oktobra.

Slikar in direktor filmskega festivala Martin Bizjak

 Slikar Martin Bizjak in fotografija njegove slike iz opusa “Mesteca na hribčkih”.

Tudi s projektom tiskanja spominov Martina Bizjaka se ukvarjamo dolgo, že tretje leto. To vse pa zato, ker smo zaradi omejenih sredstev, ki so nam bila v ta namen dodeljena, morali projekt »raztegniti« na daljše obdobje.

In kdo je bil Martin Bizjak? Po vokaciji akademski slikar, rojen v Hrastniku, ki se je po  diplomi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani preselil v Pulj. Tu se je prelevil v priznanega  dejavnika v kulturi, kjer je pustil globoke sledi v zelo širokem področju v  več dejavnostih. Kot direktor Festivala jugoslovanskega igranega filma je le-tega dvignil na visoko raven tako, da je le-ta bil priznan tudi v svetovnem merilu. Dokaz za to je bil obisk na Festivalu velikih filmskih igralcev Richarda Burtona, Elizabeth Taylor, Sophie Loren in drugih.

Skozi celo njegovo delovno obdobje pa je Bizjak, žal, slikarstvo pustil po strani, oziroma zelo malo ustvarjal. Šele po upokojitvi je njegov slikarski nerv začel mrzlično delovati tako, da je kar vrelo iz njega. Z neverjetnim tempom je slikal in risal, kot da iz zaprte shrambe hitro prinaša na dan vse, kar je tu desetletja bilo shranjeno.

V Slovensko društvo se je Bizjak včlanil kmalu po ustanovitvi le-tega. Vodstvu Društva je s svojo strokovnostjo veliko pomagal, predvsem v usmerjanju delovanja. Vedno je poudarjal, da Društvo mora s svojimi dejavnostmi prispevati k uveljavljanju Slovencev v svojem okolju, predvsem s čim kvalitetnejšimi kulturnimi manifestacijami.

Društvo je leta 2008 izdalo njegovo monografijo, na katero smo posebno ponosni, saj predstavlja bibliografsko zanimivost. Izdaja zajema samo oštevilčene primerke in vsaki od le-teh ima v platnice vgrajeno originalno miniaturo, ki jo je Bizjak naslikal za vsako knjigo posebej.

Komentar k izbranim slikam: Nekdo je Bizjakovo ustvarjanje opisal kot slikanje realnosti (slika 1 zgoraj)  in domišljije (slika 2 zgoraj). Skromno sklepam, da je slika 3 zgoraj nekakšna sinteza teh dveh njegovih osnovnih usmerjanj. Umetnik je sicer ustvaril veliko ciklusov, kot so Mozartiana, Erotikon, Ptice, Obrazi, Mesteca … ter ogromno število nerazvrščenih motivov od miniatur do platen v velikem formatu. Vse fotografije so iz arhiva Društva.

Prispevek Hrvaški in Sloveniji

Prej opisana projekta spadata v vrsto delovanj, s katerimi se Društvo trudi javnosti na Hrvaškem in tudi v Sloveniji približati delo naših rojakov, živečih v Pulju in Istri, ki so s svojim delovanjem dali velik prispevek  v kulturi in na drugih področjih.

Zapisala: Klaudija Velimirović