DOBRINJA, Leda

Leda Dobrinja s svojim delom opravlja dragoceno poslanstvo osveščanja in vključevanja slovenskega istrskega avtohtonega prebivalstva v razvoj istrskega podeželja. Rojena v Kopru očetu Julijanu Dobrinji in materi Zvezdani, roj. Bembič, je otroštvo preživela v Loparju. Osnovno šolo je obiskovala pri Svetem Antonu in v Marezigah.  Po zaključeni srednji ekonomski šoli v Kopru se je vpisala na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in diplomirala leta 1981. V svoji diplomski nalogi  raziskuje položaj znanja v socialističnem sistemu na primeru tovarne Tomos. Po težji bolezni, ki jo je prisilila, da se je začasno invalidsko upokojila, je leta 1987 začela z organiziranjem lastne dejavnosti. Leta 1990 je ustanovila zasebno podjetje Vita – center za pospeševanje kreativnosti in naravno življenje, ki se je po spremembi zakonodaje registriral v neprofitni zavod Vita – zavod za kulturo in izobraževanje Koper (Lopar). Tako je lahko izvajala svoje projekte in se po zamenjavi več samostojnih statusov tudi samozaposlila.

Po l. 1980 je začela s proučevanjem duhovnih ved in po l. 1985 s študijem del ameriškega filozofa in humanista L. Rona Hubbarda. Med leti 1987 in 1992 je izvedla več predstavitvenih tečajev v Ljubljani, Kopru in Trstu in nato študij nadaljevala v Italiji, ZDA, na Madžarskem, Danskem in v Veliki Britaniji ter l. 2010 zaključila peto stopnjo Scientološke akademije. S svojim jezikovnim in strokovnim znanjem je v l. 2008-2009 pomagala pri izdaji prevodov desetih osnovnih del L. Rona Hubbarda v slovenski jezik. S prispevki je sodelovala tudi pri planetarnih kampanjah proti družbenim pritiskom, nepismenosti, drogam in za uveljavljanje moralnih vrednot.

V letih 1991-92 je prenesla svojo dejavnost na istrsko podeželje in oživila lastniško Hišo od Ćiuda v Loparju, ki jo je pred tem sama kupila in obnovila. V desetletju 1991-2001 je tako izdelala in vodila več pionirskih razvojnih projektov s področja kulturnega in gospodarskega oživljanja istrskega podeželja, med katerimi so: »Lopar 2000« (1994), v okviru katerega so se odvijali kulturni večeri, likovne kolonije, razstave in raziskovalni tabor, kar je služilo kot osnova pri pripravi  vključitve vasi Lopar v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV); Utemeljitev vsebinske in programske zasnove Krajevne domoznanske zbirke v Loparju (1998-2001), del katerega je bila začetna postavitev domoznanske zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju; »Kraj, kjer počiva sonce« (2000), projekt ohranjanja naravne dediščine, ki se postopoma udejanja na Izkustvenem posestvu Pod Vardo nad Loparjem.
Zaradi izhodiščne predpostavke o samostojnem razvoju domačinov na istrskem podeželju in slovenskega izhodišča pri kulturnem in razvojnem raziskovanju je morala v nadaljevanju projekte prepustiti drugim izvajalcem.

L. 1995/1996 se je pri Andragoškem centru Slovenije usposobila kot mentorica za vodenje študijskih krožkov in v nadaljevanju realizirala krožke: »Lopar včeraj, danes, jutri«, »Beseda slovenske Istre«, »Lupar enbot«, »Slovenci v Istri«, »Ljudsko znanje o rastlinah – etno-botanika« in »Istrske teme«. Leta 1997 je za podajanje znanja drugim dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije. Iz študijskih krožkov so se rodili trajnostni prokukti kot so: vključitev vasi Lopar v program CRPOV, domoznanska revija Brazde s trmuna, list Istrske teme, Krajevna domoznanska zbirka v Hiši od Bardinca ter Izkustveno posestvo Pod Vardo.

Med leti 1997 in 2000 je sodelovala s kulturnim programom Radia Trst A. Kot avtorica je z urednico Nadjo Rojac realizirala odmevne radijske nize: »Ob Rižani in Rokavi« – raziskovanje avtohtone slovenske kulture v Istri (okoli 30 oddaj), »Skrito cvetje rožmarina« – iskanje in predstavljanje slovenskih razumnikov, učiteljev, duhovnikov Čedermacev in drugih ustvarjalcev v Istri – (okoli 33 oddaj), »Po poteh glagolice« – iskanje sledov in dokumentov o glagolici v Istri in Sloveniji – (okoli 24 oddaj), »Istrske pravce« – nekaj iz ljudskega pripovednega izročila – (5 oddaj). V letu 2013 pa je z urednico Loredano Gec realizirala še radijski niz o istrskem govoru in njegovem sporočilu »Šak, šak je delala« – (16 oddaj).