NAREČJA ALI DIALEKTI

Rafael Vončina

To je zdaj vprašanje. In najprej, da se razumemo narečja so kultiviran jezik in si ne zaslužijo pejoriziranja, ki so ga deležna. Če nebi bilo dialektov, danes tudi knjižne Slovenščine nebi bilo in nas tudi ne več. Ko najdeš v Venetščini, Etruščini ali celo v Sanskrtu besedo, ki jo Slovenci še vedno uporabljamo. Še danes. Zapisano 4. ali 5. st.pr.n.št. ali celo prej. Sanskrt gotovo, kjer so v Vedah izrazi razumljivi tudi v današnji Slov. Vede so nastale okoli 1000 let pr.n.št. Slovar Slovenskega knjižnega jezika, temu bi se lahko lepo reklo bolj papeški od Papeža. Brez potrebe. Kot da bi ga urejali tipi z nedokončano osnovno šolo.

Tikveš v Makedoniji je vinogradniški kraj, v Slovenščini v pomenu tikvan, trdobučnež, tikva je buča, preneseno tudi glava, bučman. Bukati v pomenu goniti se, bukka v Venetščini, Rezjanščini in Slovenščini, kaj se goniš?. Kaj pa Islandski bokk za prikazen, privid? Praz, pok samec oven in kozl, tudi za sedež kočijaža na kočiji. Kaj dela v današnjem Rimu ulica Via Casae Selce?; koraude; plavava (staroind.) dvojina; kaljati je Venet., kalati od kal, ki označuje motno vodo iz Sanskrta, za vodno zajetje; čutara za vojaško posodo za tekočino za pijačo nositi, v glavnem za vodo, tudi trda glava, v Ukr. čelo; šutast, štronco, neumen; korec, šefla, krčula je zajemalka; čotati (venet.) za šepati tudi primorsko; nuzda za nujo, nujno; nucno je uporabno;

Izrazi, ki jih danes poznajo v evropskih jezikih polenta, Italjani tudi palenta, pantofel za copat, salata, fižol, berg ali breg za hrib; bregeše so hlače v arabskem kroju poznajo danes ne samo v Slov. tudi v Pakistanu in Afganistanu, pantalone, kapot in kaput isto; šajnat, likof; trg, tergeste, terg, tergovla v pomenu, trg, tržnica, tržišče, trgovina; karati, se Belokranjci kregajo, ‘na pučini galebi se karaju’ rečejo  Dalmoši.

Maisit, mainit v Notranjščini in Litovskem knjižnem jeziku. Protojerej, jerej v pomenu duhovnik tudi jerov za duhoven in vojaški voditelj v Venet., srbsko prota, far za duhovnika;

Priskutiti; viškati; kotati (Ven.) za kotaliti; trinja za seneni drobir; opet, spet je zopet po Belokr.; hod les za pridi sem; goltati iz Lat. gutiare?, požirati, nardi gout. Ali res? Z ozirom, da so največ besed v Lat. prispevali Etruščani in vso slovnico, latinsko abecedo, kljub temu da so sami pisali v runah. Kar nekateri Italjanski paleolingvisti priznavajo. Jasno ne vedo, da so napisi razumljivi tudi v današnji Slovenščini in slovanskih jezikih. Po njihovem mnenju so napisi v neki stari Latinščini, mogoče nekakšni Praitaljanščini, stare Grščine. Na vzhodni obali današnje Španije so se v knjigi Schreiberjev, Herman in Georg: Potopljena mesta; Cankarjeva založba, Ljubljana 1960, prevod Davorin Ravbar, hvalili, da oni imajo boljšo slovnico kot sosedje in besedni zaklad tudi. Dokler jih ti sosedje neke noči nenapovedani in nepovabljeni niso obiskali in jim razdejali mesto, ki niti obzidja ni imelo. Jasno ne samo zaradi tega. Kaj pa kicoš za okinčanega in bečar?; an, uon za on; vancati ko ostane česa, ali od česa; rajdati za ravnati, voditi; ke za tja tudi kje;

Kotati, kolo, kotaliti, koturati, katat, kalle Špan. za ulico, kota tudi v Venet.; lamati, lomiti ga, lama z Baltika; udro, vudro, vudrla udariti Belokr.; naum, nebom; šrajati rečejo Istrijani ko se pogovarjajo, drugače pomeni kričati; grajane v Venet. pomeni pogrebni spev, ki se poje ko je pokojni mlad, grajati; bilja Venet. resnica, stina, istina, zbilja; na, nak je za ne; jamrati, tarnati, kako hudo je; užgi, vžgi, udar-i, zažgi, ni samo zažgati ogenj, udariti koga, je tudi udariti konja, udrihati po njem z bičem; uondi, ondi za tam; rjoveti, ne samo nečloveško kričati, ruliti Belokr. za neutolažljivo jokati, jekati isto v Venet. mogoče tudi naricati; jen v Venet. in; jar v Venet., jarkica, jarej, mlad, jariti se; pero za toda, tudi ptičje pero, peresa, pero za pisat, nalivno pero, penkalo, vendar tudi porota; rotitev, rota, rotiti; ma, vendar, ni iz Ital.; vehnit, ovehnit, omagat, zvrnit se v; tosati pomikati se nazaj; kon, kaival, -i, v Venet. za konj, kobila; ližeš, lizati glažouno, zizaš, zizat za sesat pri materi, pa tudi za prekomerno popivanje; vankup; vahta, vahtnica za stražarnico, stražnico; ograjen pašnik se imenuje carina; veznik i za in; štrudl med najbolj cenjenimi tradicionalnimi sladicami sveta za zavitek; izraz vino pa uporabljamo vsaj že od 4. st. pr.n.št. v Evr. Etr. sploh ne edini, ko je bilo zapisano, vinho tinto Port. črnina, črno vino; tinta Port. in Bav. črnilo, akvatinta je slikarska tehnika, imenovana tudi tuš; duri za glavna vhodna vrata v hišo, tudi v Evr. jezikih, tudi Švedsko duren; špinača in kostanj tudi; fanela v Gršč. suknjič, ne samo v slov. narečjih; butast je neumen, butl neumnež, štronco, šutast za neumen, šuta ovca je brez rogov; gozba ni srbohrvatizem za gostija; giniti, poginiti za umreti, umirati; kajati obžalovati; kujati;  rukati se, jeleni rukajo, ko se gonijo, za se pretepati; slope za rob, strmino, naselje na takem delu; lik, likovati, lik človeka za podobo dobrega človeka; dan, vdan, v dan, danj, za volk je pobral svoj danj, vdet, danek, dajatev, za danj pravi Bor ‘se nebi spuščal v ugibanje katere od teh dveh oblik je bolj slovenska ampak obe’; hajati, ajati za počivati, spati; proviant za hrano, ki jo nosiš s seboj na pot; kracati; čejva, čeva kot hočeva in čreva; rodo je suho, pusto; tanjir ni srbohrvatizem tudi talar, tondin, pjat ne; mantl, kapot, kaput za plašč, plaščov je več krojev, vojaški je šinjel; nostalgija v Port. nostalžija; drevno za starodavno, staroveško; majstr, maister, meistr za mojstra; ali v Slovenščini poznamo izraz behar za šopek iz cvetja sadnega drevja ali uzdarje za obdariti tistega od katerega smo dobili darilo, pravi Josip Osti rojeni Bosanc, Sarajlija; krilo kikla, kitla, nekateri tudi kyrtla; štrozak za slamarico, slamnjačo, vreča napolnjena s slamo na kateri se ponoči leži; žakl za vrečo; varžet za žep; hebniti, pahniti za suniti, poriniti, tudi phnt, phati za natolči, hbnti, hbni ga; maraš, marati za skrbeti, imeti rad; viš je vidiš; bet, bit; oškrnjeno je poškodovano, oškrbljeno; zabiti, zabi je za pozabiti; škale, štenge za stopnice; čopau za invaliden, brez noge; čapu, čapniti, čopniti, čapiti za zgrabiti; an je en, nekdo, eden; veje je veter piha; ton je tam; zal, zalo je lepo, notranje lepo, tudi ime Zalika; selo je vas, manjše naselje; žugati za prositi, moledovati in groziti; sapa je dih, vetrič piha; tel, otel je hotel, hoteti; oš malo je hočeš malo?, ali boš malo?; kus, kos v smislu del celote, tudi v Venet.; pejati, pojati (kras.) za peti; ruso je rdeče; kaj kaniš? za kaj nameravaš?; broia, brojnica, vruja za izvor sladke vode pod morjem; šešpet, jema šešpet; raufnk je dimnik; sniti, snevati za sanjati; pej Etr., pojati, pojati je peti; teri v Etr. pomeni kateri; lak, Etr. za lahek; zja Etr. zijati za kričati; van Etr. za ven, venkaj; jače za močneje; folk za množico ljudi, ljudje; zvati je klicati, pozovi; zuchini v Šved. bučke ne iz Italj.; štraca je cunja, tudi obleka; štruca kruha; Šturm ni priimek iz Nem. ampak od strm; mulo, mula in mularija za otroke, tudi deca, tudi krava brez rogov je mula na Tolmin.; krota je staroslov. žaba, krastača; tako kot keber ni iz Nem.; štigelc so brez potrebe poslovenili v lišček; baba, divja baba, jaga baba ni pejorizem, na koncu tudi v pomenu baba ma jajca; fovš zavidati; tudi garten, garden ima v Slov. pomen ograditi in ograda; češpa, Lat. caespes, tudi v prenesenem pomenu; kamin za dimnik; fant, pob, pubec, bubc, fnte; nono in nona nista iz Italj.; gank ni balkon, ampak visi na hiši, Indoevr.; škure, ni od obscurus, scuro za temen, mračen, oblačen; kajža, kajžar za kočo in kočarja; čap za čredo ovac; štala, kamra, kašt, kašča; žegen od blagoslov od žgati, namreč včasih so mrliče sežigali, tudi pokopališče in britof; ofucan je oguljen, mogoče tudi raztrgan; pritrdilnica ja je v Slov. že dolgo v uporabi; vilja je Slov. pa tudi Šved. volja; kol(e)n je premog; kišta, kištica za zaboj; pruh je dol?;  bč, bač;  bisaga  ; bička; pil je božje znamenje; brajnica; špirovec za tram v ostrešju; rukzak je nahrbtnik;  špukat za pljuvat, špuknit; špargert, šparget, šporhet za štedilnik, šporhat; malha; ušafala ga je fasala bi rekli dvoumno, je dobila, ušafal; pograjfat za pobrat, vzeti, dejansko ukrasti, hopsnit, pohopsat; buša, puša je otroško ime za kravo; kuhla je kuhalnica, taka doma narejena; ambot je enkrat, tudi nekoč; tisbot za takrat; kda je nekoč; je pasalu, je minilo, je šlo mimo; frašče je suhljad, frota, frotje za veje s posušenim listjem za krmo za ovce in koze pozimi, nabrano na frati; škrtočk, škrnicl je vrečka; krjera, kurira, karira za avtobus; rešpetin je daljnogled; konfužjon je zmešnjava;  zabu, zabit, zabla za pozabiti; firnk je zavesa na oknu; piskr je lonec, tudi prazna glava; morno je toplo; nafilan napolnjen; furt eno in isto; tedi za tedaj, tudi takrat; piebi so fantje, pje ko je en fant; zarostano je zarjavelo; drot je žica; je šou falit, falu si, flu; čof, čuf za čop ali tudi šop las; štelnga, vojaški nabor; špotat, zašpotavat za zmerjat; fehta, fehtat kdor prosi, tudi petlar, petlat, prosjak, vbogajme prosit; patrnoštr, je molek; becirk okrožje; furat je vozit; turšna, turščica je koruza, sirk je sirk; vegast; svet je nasvet, pa tudi Svet Marko, poje Prešeren pa tudi svet okrog Svetega Marka; greni ga (Venet.) za goni ga, reni! ženi (Belokr. in Brk.), renem za ženem; primerjaj z izvirnikom, kjer lahko ugotoviš, da so najstarejše jezikovne korenine zasidrane v slov. narečjih; neti! za netito;  rešeto; uhrn, uhrni so skopi; knap je rudar; šiht za delo (zaposlen), dnina, žornada; žoc je ječmenova črna kava; laufat, laufar tekač; zijala rečejo dekletu Idrijci, čeča pa Korošci; kinkat, zakinkat, spati, zaspati; nankr, nanka, niti; kontent ja zadovoljen; šnajder je krojač; gudoš je godec, guslar, glasbenik, muzikant; šuštar je čevljar pa tudi šuštar; vantla je brisača, hantuh; derat za trajat; parton, porton so hišna vrata; vele za takoj; keda za včasih, nekoč; kvintal je stot; kamer, kamr za kjer; črepje, črepine tudi posodje; regelc pravilo; mala južna je malica; geruš je špricar, brizganec; šiša je hiša; pobaraj, pobarati, baraj jo-ga je vprašati; vitrh, vitrih, vetrh; lintvern je zmaj; scagan je obupan; ketna, četna za verigo; hanglat za trgovat; munjen, usekan; namahati ga za natolči ali natepsti ga; je baš (jebaš) tako najbolj fino, rečejo Črnomaljci dvoumno; razvedeti; golčati za kričati, gučati? za govoriti; Gopalše; falanga. Jaz se na koncu sprašujem kaj pa Zagorci z njihovo kajkavščino, Bezjaki, Dalmatinci z njih ikavščino, oboje je Miklošič opredelil za Slovence in slovenske dialekte. Istrijani s svojo čakavščino. Kašubi, ki sebe imenujejo Slovinci, Slovaki, Porabci, Makedonci? Rezijani, govor Terskih dolin, Koroški Slovenci, Porabci Nekoč so bili Veneti. In na koncu čin čin za na zdravje, čin pa je tudi dejanje, je nekaj narejeno, učinjeno, činiti za delati, narediti je danes le Staroslovensko.

Če ne iščeš, ne boš našel. In tudi slepa kura zrno najde je le izgovor lenih.

Rafael Vončina, 15. svečan 2019

22. sušec