– 17. 8. 2017

Ob 1.15 Zbornik sem preletel na hitro. Prekrasno. Izjemno delo. Čestitam.

Ob 3.48 … Že požiram tvoj zbornik.

D.B.

                                                                                                                                               – 25.7. 2017

Dear Mrs. Dobrinja,

I received your book in the mail today. Thank you so very much! There are familiar pictures, Veneti inscriptions and authors’ names, which I recognize from the carantha website and the Šavli times.

Only at St. Gregory the Great in Hamilton I meet Canadian Slovenians, and I will introduce your book to Mrs. Vegelj, head of the Slovenian library, and to Father/Professor Janez Vodicar from Slovenia. Our regular Priest, Father Gacnik, is on vacation in beautiful Slovenia. I believe the older generation of the group around Carantha died out. There is Igor Pirnovar and Borut Prah in Toronto, Anton Skerbinc in Vancouver, Edi Gobec in the USA (Dr. Edi Gobec of Slovenian Research Center in Cleveland).

Will see what happens. Everything will fall into place.

Sincerely,

Dorothy Jezovnik

                                                                                                                                                     8. 7. 2017

Draga Leda,

Hvala za zbornik. Dobil sem ga po posti. Sem ga ze zacel brati.

Rad bi dobil e-mail od Dr. Duse Krnel Umek in od Angel Martelanc-a in drugih, da jih pohvalim, kako lepo in pristno istrsko so napisali tudi v vaskem jeziku. To je pa res enkratno. Kar uzivam, ko citam v vaskem stilu to istrsko staro slovenscino. Vse razumem do sedaj.

Skoda da ni vec clankov v anglescini.

Vse lepo.

Dr. Anton Mavretič

ZDA

                                                                                                                                                 4. 8. 2017

Spoštovana ga. Dobrinja,

Hvala za vaš prispevek in seveda za predstavitev. … Se veselim sodelovanja!

Pa še pripomba. Veliko truda je treba posvetiti obravnavi že objavljenih del. O Belinu je bilo že veliko objavljenega. Na primer:

/Šašel Kos, M. (1999), /Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic, /SITULA /38, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 1999

/Šašel Kos, M/. /(2001), /Belin, Studia Mythologica Slavica, _IV_, 2001, 9–16

V knjigi je opisanih kar nekaj istrskih božanstev!

Sam sem se posvetil Belinu v moji knjigi Imena pričajo. Spodaj je kopija poglavja o Belinu

Lepo se imejte in se povežemo takoj po vročem avgustu.

S pozdravi,

J.R.

                                                                                                                                       3.6.2017

Spostovana gospa Leda,

Ce preberete mojega Belina, opazite tocno sosledico Savlijevega eseja (Lintver), dal je noter tudi zgodbo o Cycnu, ki sem mu jo jaz povedal. Pa saj o tem me je ze obvestil Kodric, ko mi je rekel, da je Savli napisal esej podoben mojemu. Ma saj ni vazno, vazno je le, da se o tem govori. V Kromberskem gradu sem videl grofa Pleterskega in z njim celo govoril. Bil je kar popustljiv. Ko sem govoril o Ladiniji in o nageljnu je rekel, da je beseda “nagena” nemskega izvora. Ima nemsko izobrazbo (0n). Slovenci imamo izraz “nag”, je tudi ta nemskega izvora, mogoce ker so nam Nemci pobrali tudi obleke. Nagel pomeni po nemsko noht, krempelj, zebelj. Ce sledimo temu, kar pravi Semerano in drugi italijanski avtorji, da je latinscina prisla iz slovenscine, je potemtakem tudi nemscina prisla iz slovenscine. Pa pustimo to.

Zbornik je zelo lep in debel. Ne bo ga lahko precitati takoj. Bo slo nekaj casa. Vsekakor o katerih staroselcin govorimo. Govorimo o folklori ali o zgodovini? Videl sem tudi P. Medvescka, cigar knjigo Skrivnost in svetost kamna sem prebral, in je bila za podlago mojemu razmisljanju o kamnu.

Zadeve se premikajo. Bil je prisoten tudi sekretar Merljak, s katerem sem se razgovoril. Bilo bi zanimivo (morda niti toliko) prisostvovati celotni konferenci, a sem zal moral delati danes cel dan.

LP Ivo P.

                                                                                                                     27. jun. 2017 11:07

pri branju Vasega zbornika prihajajo na povrsje spomini na kraj kjer sem zivel v Trstu in kjer se je moja nona rodila.

Kraj se imenuje OGRADA in nisem nikoli zvedel zakaj. To je bi edini gric na svetivanskem, iz katerega se je videlo morje in razgled je segal do Gradeza. Zanimivo je, da je bil gric obkoljen z hisami in cesto, vrh, ki je pripadal druzini Gec, pa je bil gol in pasle so se krave in ovce. Potem so vrh prodali, ga globoko brezobzirno preorali (tako, da so vse, ce je kaj bilo, unicili) in zgradili ljudske hise za “Sfratai” iz starega mesta. Ob vznozju grica je tekel POTOK (ki pride iznad Lonjerja), prav tisti, ki tece pod VIALE XX SETT do morja in po katerem se stari trzacani imenujejo “Triestin patoco”. Vrh grica se je nazival “sanca” in tudi pri tej besedi nisem imel dosti razlag. Nekateri pravijo, da prihaja iz francoscine, iz napoleonovega prihoda v nase kraje, ker naj bi se tam nahajalo vojasko taborisce (je znana epizoda kako so Ricmanjci pregnali Francoze). Na desni strani, ce gledas proti morju je gric Bosketo, po katerem tece cesta do Ferdinanda, kije bil nekoc porascen s hrasti,(po katerih, je pravil moj nono, si prisel do Viala), na levi pa hrib GRIZA (poln melisc), kjer je “Cava Facanoni”. Na pobocju se v velikih stopniscih, proti dolini kjer je vodni izvir Marije Terezije, stara cerkvica sv. Ivana in tista nove, kjer je slike krizevega pota izdelel slovenec, spusca Mandrija, kraj slovitih mandrjerjev, katerim je pripadala tudi druzina mojega nonota. Tudi o pomenu Mandrje si razlagalci niso povsem skladni. Vsekakor, ti kraji, katerim ni manjkala voda, ki je pronicala izpod velikega zbiralisca Grize so bili povsem slovenski in se je praznovalo sv ivana-Kresnika-Belina z velikimi kresovi, procesijo z nosami in samo slovenskim petjem in luckami na oknih his vseh starih prebivalcev. Kjer je sedaj velika garaza  avtobusev so se prirejali plesi na prostoru, ki je bil prekrit s velikimi “velami” (ta izraz se spomnim) in kjer je danes nogometno igrisce so prirejali tekme z noji in moj nono je celo videl cirkus s slavnim lovcem Buffalo Bill. Vse to je pripadalo srenji (jusarjem) in je bilo postopoma pokradeno od javnih ustanov. Ti moji spomini se ne bodo nadaljevali v spominu potomcev, ki so v tujini in zato jih zapisem, ceprav niso ze vec natancni, ker sem ze mnogo pozabil.

LP Ivo P.

                                                                                                                                         10. avg. 2017 11:03

…

posljem Vam nekaj poletnih misli:

iz “Zemljepis”, zal. Schwentner, Lublana 1907, str. 48, “Primorci stavijo svoja prebivalisca drugace nego oni prebivalci, ki stanujejo  dalje za njimi v dezeli. Kar je pri nas “izba” s castitljivo velikansko pecjo, je to njim “hisa” z velikim, kake tri pedi od tal vzdignjenim ognjiscem, na katerem gori ogenj skoro neprenehoma itd. V tem opisu slovenske hise se nem predoci dejstvo, da so bistvene navade zelo razlicne, ceprav je pleme isto!

SE vedno sem mnenja, da se SLOVENCI tako imenujejo po narodu ali skupini plemen, ki so uporabljala vendski jezik, kljub Hromnikovi razlagi (ni napisov, ki bi potrjevali njegove teze). Ni bilo treba, da bi iskali se boga, ki so si ga ze izbrali.

Nujno bi bilo izbrati pot, katero so izbrali napredni italijanski raziskovalci in sicer, da izvira latinscina iz slovenscine in ne obratno. V ital. slovarju je edina beseda oznacena kot slovenska, oziroma srbohrvaska, indoevropskega izvora “dolina”. Pomislimo na it. besedo “desco”, miza v slov., uporabljeno v glavnem v severni Italiji, ki jo italci izvajajo i z latinskega “discus”, kroznik, kar pa sploh ni res, ker je kroznik “platus”. Prihaja iz slovenske DESKE, kot tudi “tavola”. Pa izberimo besedo CITAT (citare), ki prihaja iz slovenskega “kar  sem  precital. Pa besede “slavina”, slov lavina, plaz, pa besedo “cascata”, slap-padanje itd, itd.

Kdor raziskuje mora poznati vsaj italijanscino, in zeljeno je tudi druge jezike.

Iz zbornika:

ZAMAR (pogost priimek v Bizjakiji) ob vaznih trgovskih poteh. Varianta Samar. Pomen: tovorno sedlo za konje in osle.

CARENTAN je tudi v Normandiji.

Veronski denar se je imenoval “berner”, po starem imenu Verone, BERNE.

Se moram brati zbornik, kjer najdem potrjevanja mojim tezam. Srecal sem Mitjo Fajdiga, raziskujejo a trcijo v italijansko mejo, ker ne poznajo it jezika in it narecij.

LP Ivo P.

                                                                                                                                         12. avg. 2017

…

ko sem prebiral Zbornik, sem slucajno prisel do omembe kulture zarnih grobisc. Kam je staroselec s pomocjo raznih ptic po smrti odjadral? V VAN ali v RAJ. Kaj pa ce besedo RAJ beremo narobe po venetski navadi? In crko J beremo po “francosko-venetsko”, pridemo do besede ZAR (v zar).

Beseda RAJ bi tako bila stara vsaj kot VAN.

LP Ivo P.

                                                                                                                                          13. avg. 2017 12:37

…

Ze veckrat sem omenil palindrom “OSTI JAREJ” (razlaga v knjigi Slovenci in Graal). OSTI JAREJ = OSTANI MLAD,

A v sanskrtu najdemo “YAJNA, ISTA, ISTI”=zrtev in “JARA”=prosnja, zrtvovanje, v pravoslavni cerkvi je PROTOJEREJ visji duhovnik.

Ce torej stavek nazaj preberemo dobimo JERAJ ITSO=izvrsi zrtvovanje, to pomeni, da ce hoces ostati zdrav in cvrst, moras izvrsiti zrtvovanje (it.libagione) ali ga zate izvrsiti svecenik. In vse to je, kot bi rekl s fantazijo nadarjeni italci “SOTTINTESO”!

o besedi ROTA=molitev,prisega

spominja na tibetanske mlincke /kolesa, ki se vrtijo v nedogled in izrazajo pomen prisege in molitve. ROTA je torej latinskega ali slovenskega izvora?

Lç Ivo P.

                                                                                                                                        18. avg. 2017 10:10

S pomocjo strani 97 Zbornika in eno mojo pesmijo pridem do teh zakljuckov.

Izisin (Esterin) misterij:

Boh, blescece duhovno bistvo je zacutilo nujo po raznolikosti. Zdruzilo se je s tezko, kipeco (fermentirajoco), vseobsegajoco Materjo, Chaosom, Metro, Matico (kalup).

Sistrum, strument Izisinega kulta, potrjuje, da so bili vsi zvoki njuni.

Med ustvarjenim je bilo tudi dete. Njegova prva beseda je bila Ma, Mater, njegova druga beseda je bila JESTI (beseda, ki mora biti zelo stara), eat, essen, MAngiare, edo, is.  Isida, Estera, Demetra, itd., vedno telo-mleko matere.

Med prisotnimi bitji sta bili koza, simbol spreminjajoce se narave in zeleni klas jecmena (zrna so se vsebovala mlecek).

Odtlej se je nedolzni clovek obhajal s telesom svoje Matere, ki mu je dajala hrano za prezivetje (podobno kot pri Venerinem kultu, na petek z ribami). Odtod izhaja kult obhajila, obcestva z MATERJO.

In te navade  niso prijale poznejsemu patriarhalnemu sistemu, ki si je moral izmisliti preobrat. Sina Matere, s telesom katerega je odtlej odresil nekega prirojenega greha in hranil cloveka. Nenaravno!

LP Ivo P.

PS: tudi vi lahko bolje razvijete argument.

                                                                                                                                             22. 6. 2017

Spoštovana!

Hvala za zbornik – spet je not veliko svežega,

ujeti trenutki istrskega življenja, slike … – super.

…

Z. R.

                                                                                                                                            19. 7. 2017

Milá Dobrinja,

ďakujem Vám za príjemné prekvapenie v podobe Vami editovanej knihy:  Dobrinja, Leda. comp. 2017. Slovensko Staroselstvo in Istri. Zbornik. Koper: Vita, zavod za kulturo in izabraževanie. Koper: Beseda Slovenske Istre, ktorá obsahuje aj môjpríspevok: Hromnik, Cyril. 2017. Sloveni/Slovaki: Kje so vaše korenine? Str. 22-29. Dala ste si s tým prekladom veľkú prácu, začo Vám srdečne ďakujem. Dúfam, že je verný pôvodine, aj keď sám si to overiť nie som schopný.

Balíček cestoval bez troch dní jeden mesiac.

S vďakou za Vaše úsilie, dúfam, že raz sa znovu stretneme.

S pozdravom,

Dr. Cyril A. Hromník

Historian/Researcher

Cape Town

                                                                                                                                            22. 7. 2017

Spoštovana ga. Dobrinja!

Hvala za prijazno obvestilo – odlično, da se organizirajo taka strokov na srečanja na tematiko zgodovine

Slovencev (na različnih krajih) – tudi če kdaj ni obisk ravno velik, a vsak udeleženec šteje.

Najbrž smo marsikaj zamudili v letih 1985-1992 (po tem letu so se vrata žive zgodovine zapirala) – a cikel

zavedanja identitete se spet obrača v prid iskanja lastnih korenin, izročila …, semena so zmeraj pripravljena na rast, le zalivati jih moramo  (kdaj vzklijejo, ko doživijo pritisk, vročino, zlom, …) in na začetku se zdi, da je uspeh (deblo) rasti skromen, a z leti se pojavijo prvi sadeži  …

Za jesen pa upam, da nam uspe …

Lep pozdrav,

Z.V.