RAZISKOVANJE SLOVENSKEGA STAROSELSTVA

Leda Dobrinja

Eden od parametrov resničnosti podatka je njegova funkcionalnost in prispevek pri razvoju področja ter funkcionalno povezovanje s podatki z drugih področij. Pomembna je logičnost in skladnost podatkov in koliko le ti omogočajo odkrivanje novih dejstev in razvoj na splošno. Podatek o prihodu t. i. Slovanov v Evropo v 6. stoletju je arbitrarna, nikoli utemeljena trditev, ki Slovencem  stoletja zapira pot do razumevanja izvora, civilizacijskih dosežkov in zgodovinskega mesta naroda. Posredno vpliva na razvoj zgodovinopisja, družboslovja in življenje naroda v celoti. Dogma o poznem prihodu civilizacijsko nepomembnega ljudstva je izkrivila celotno evropsko zgodovino, Slovencem pa preprečila zgodovinsko raziskovanje ter jih psihološko, državotvorno in umetniško-ustvarjalno zatrla. Pri tem podvigu v zadnjem stoletju tujim interesom služijo slovenske ustanove.

 Sodobniki in njihove pobude

Danes odkrivamo zamolčano zgodovino Antona Vramca iz 16. stoletja, raziskovanje o evropskih koreninah Slovencev Davorina Trstenjaka iz 19. stoletja in pisanje Davorina Žunkoviča o potvarjanju slovenske zgodovine s strani naših avtoritet pred 100 leti (njegovo delo Slovanski temelji Evrope iz leta 1910 je bilo umaknjeno iz knjižnic). Zamolčana dela po osamosvojitvi Slovenije odkrivajo neodvisni raziskovalci (kot sta Leopold Verbovšek in Vinko Vodopivec). Del teh je od l. 2001 14 let sodelovalo v projektu Korenine slovenskega naroda in izdajalo zbornike, ki so izšli pri založbi Jutro (št. 12 in 13 v uredništvu Duše Krnel Umek), zbornik 15. konference iz l. 2016 je izšla lani v uredništvu Marka Hrovata. Letos pa simpozija ni bilo.

Nadaljujejo pa se letna posvetovanja na temo Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?, ki jih prirejata Goriški klub Dr. Henrik Tuma in skupina RES (raziskovalci evropskega staroselstva) pod okriljem taborov SDS v Bovcu. Eden od tokov raziskovanja že nekaj desetletij teče preko Zveze domoljubnih društev Hervardi ter založbe Amalietti&Amalietti, več je bilo tudi avtorjev, ki so izdajali samostojno (Mirko Škibin in Lucijan Vuga). Pomemben prispevek pri tem dajejo Slovenci po svetu in tehnična inteligenca. Raziskovalci odkrivajo nepoznana dela in nadaljujejo dela Antona Berlota in Ivana Rebca iz srede 80. let ter klasikov »venetologije« Mateja Bora, Ivana Tomažiča in Jožka Šavlija.

Kot protiutež temu sta študijska krožka Istrske teme in Beseda slovenske Istre iz Kopra raziskovanje slovenske kulture v Istri iz 90. let po letu 2010 let razširila na staroselstvo in pričela z izdajanjem zbornika Slovensko staroselstvo in Istri. I. številka zbornika je bila predstavljena v Ljubljani v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa l. 2015 ter v Trstu in Izoli l. 2016, II. del pa l. 2017 v Bovcu in Portorožu. Pri projektu sodelujejo tudi rojaki izven Slovenije.

Istrski zbornik II. in III.

Prvi zbornik slovenskemu občinstvu še ni bil dobro predstavljen, teče pa že III. del projekta. Tako bo letos v času jesenskega enakonočja v kraju Lopar v Slovenski Istri potekalo srečanje avtorjev, ki sodelujejo pri oblikovanju III. številke. Poleg prispevkov s področja zgodovinopisja, jezikoslovja in bajeslovja ter novih tem (pomorski in rečni promet, bogomili ter njihov vpliv v srednjeveški Evropi, vodenje skupnosti ipd.) je poudarek na obrambni dediščini. Ta vključuje vojaško tehnologijo in veščine za obrambo ozemlja in skupnosti na eni strani, na drugi pa je skrb za izročilo ter narodno istovetnost (pisna in ustna predaja znanj, veščin in vedenja). Pod drobnogled se postavlja umetno ustvarjeni stereotip o Slovencih kot neborbenem in nepokončnem narodu.

V Slovensko staroselstvo in Istri II. pa je poudarek na tem, da so bila ljudstva Veneti, Histri, Karni, Japodi tudi pomorska ljudstva in da je bil Jadran (če ne Sredozemsko morje) njihov življenjski prostor. Morski roparji ali morjeplovci in trgovci na morju? – nas sprašuje naslovna slika barke Histrov, ki jo je po rekonstrukciji narisala slikarka Silva Karim. Drugi stereotip, na katerega opozarja slikovno gradivo, je predpostavka, da je bilo obdobje pred Rimljani, t. i. praskupnost, tehnološko in družbeno nerazvito obdobje. Z najdbami iz našega prostora, med katerimi so tudi umetelno kovani izdelki iz bakra in zlata, se ta predstava poruši. Vprašanje, ali smo Slovenci neposredni dediči staroselskih ljudstev tega dela Evrope, pa je osnovni predmet istrskega projekta.

Izid zbornika z bogato slikovno opremo, ki šteje 324 strani, je minil skoraj nevidno, vsebuje pa prispevke domačih in tujih avtorjev, med drugim slovaškega zgodovinarja dr. Cyrila Hromnika, dr. Duše Krnel Umek, dr. Jožka Šavlija, italijanskih avtorjev, ustavnega sodnika prof. Paola Grossija in arheologa dr. Guida Rosade, pa prispevke zamejskih samorastnikov Iva Petkovška in Angela Martelanca. Od slovenskih avtorjev so poleg mentoric Nadje Rojac in Lede Dobrinja (ki je uredila in zapisala tudi narečne pripovedi pričevalcev o življenju v Zrenju, Truškah in Sočergi) in članov ter sodelavcev študijskih krožkov Rafaela Vončine, Marije Koren, Lorijane Kozlovič, Janje Dicandia pri oblikovanju številke sodelovali pisatelj Marjan Tomšič, umetnik in oblikovalec Oskar Kogoj ter raziskovalec istrskega blaga Emil Zonta.

Zbornik obravnava različno zgodovinsko, arheološko, jezikoslovno, kulturološko in domoznansko tematiko: vprašanje korenin Slovencev in Slovakov, zgodovinski pregled virov o Karnih in Kranjcih,  arheološka tolmačenja med zgodovinopisjem in bajeslovjem, povezave med predkrščanskim čaščenjem Matere zemlje (Istre) in krščanskim čaščenjem Matere božje, spraševanje o pravilnosti obstoječega slovenskega zgodovinopisja, pomen agrarnih skupnosti ter starega načina posedovanja. Domoznanski del se posveča staroselskemu gospodarstvu v 1. delu 20. stoletja ter staremu govoru z dodatki o dušenju slovenstva v prejšnjem stoletju. Tretje poglavje govori o snovnih ostankih in njihovemu izvoru z okoliških gradišč in vsebuje med drugim članke o človeku iz Loke pod Kraškim robom, iskanju kiparja Jožeta Pohlena na gradišču pri sv. Kviriku, eseje Iva Petkovška o simbolnih vsebinah staroslovenske kulture v primerjavi z drugimi evropskimi in bližnjevzhodnimi kulturami ter odkrivanje duhovnih, simbolnih in stilnih vidikov slovenske kulturne zapuščine avtorja Oskarja Kogoja. Četrto poglavje prinaša kritični pogled na zgodovino obmorskih mest, še posebej Kopra in odpira vprašanja o utemeljenosti zgodovinopisja, ki temelji na tujem bajeslovju. V zadnjem delu je objavljen rokopisni zapis o Devinskih grofih v avtorstvu dr. Dragana Šande.

Projekt vodita dr. Duša Krnel Umek in Leda Dobrinja, ki je tudi urednica. Likovno opremo so prispevali Alojz Umek, Silva Karim in drugi, oblikovala pa Janja Dicandia. Spremno misel je prispeval rojak iz ZDA, dr. Anton Mavretič. Knjiga je izšla pri Viti, zavodu za kulturo in izobraževanje, Koper. Zainteresirani za prisostvovanje na simpoziju in zbornike se lahko oglasijo preko el. pošte: istrske.teme@gmail.com.

Trenutek resnice

Raziskovanje slovenskega staroselstva gre torej dalje in odpirajo se nove vsebine. Opus  del in objav, ki teče preko knjižnih in spletnih objav, je velik. Velik vzpon je doseglo raziskovanje staroverstva v Posočju in na obzorju se pojavljajo novi neodvisni raziskovalci. Čeprav se na videz ne dogaja nič in kot da psi lajajo in karavana gre dalje, se je nabralo literature, ki daleč presega uradni opus o preselitvi Slovanov. Raziskovalci v ustanovah vseh izdaj in dokumentov enostavno več ne morejo ignorirati in prej ali slej bodo morali sestopiti s piedestala nosilcev neizpodbitne resnice. Neke rešitve iščejo pri SAZU, FDV pa se je spustila na področje staroverstva. V tej fazi pa gre še vedno le za razvrednotenje in relativiziranje dognanj neodvisnih pobud in iskanja mašil preko Keltov.

Prispevek je bil objavljen v reviji Demokracija dne 5. 9. 2019.