V ORKOVI DEŽELI

O orku se v Istri govori marsikaj. Poleg štrige je bitje z nadnaravnimi močmi, a pojavlja se v različnih inačicah, oblikah in načinih. Največkrat ga povezujejo z nočnimi potmi, ko je samotnega popotnika vzel orko, ga nosil okrog okoli čez kake potočine in graje in ga zjutraj pustil nekje vsega zmatranega in omotičnega v kaki graji. V tej vlogi se veliko krat pojavi v obliki osla. Orko pa ima tudi čudotvorne moči štrige in nastopa v podobni vlogi. “Ka’ te je vidu orko?!” ali “Ka’ te je vidla štriga?!” imata isto valenco; gre za vprašanje, ali te je to bitje (tudi v človeški obliki) začaralo ali uročilo. V glavnem je prinašal zlo; ne poznamo ga kot bitje s pozitivnimi nameni. Včasih ga zamenjujo s “kudlakun”, z volkodlakom, predvsem ko gre za nočno tlačenje v postelji. Danes, ko so mnoge poljske poti in gozdovi poraščeni in večkrat neprehodni, spominjajo na orkovo deželo. Iz nje so že zdavnaj izginila nežna bitja, o kakih vilah v Istri ni bilo govora vse od časov, ki jih še dosega ljudski spomin.

Na sliki zaraščenost in padla drevesa v potočini blizu izvira enega od pritokov reke Rokave pod Vardo zabavsko. Potok, ki je danes v glavnem izsušen in ki mu ljudje rečejo enostavno Potok, je bil na avstrijski katastrski karti označen kot Saja. Tega izraza med ljudmi ni bilo zaslediti, veliko bližji ljudski izraz bi bil Roja, voda, ki dere in rije. Isti izvor imajo imena Rokava, Rižana in Dragonja.

(Tekst in foto: L. Dobrinja)