VITA, ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE

Zavod Vita je bil kot samo-zaposlitveni projekt ustanovljen leta 1990 kot Vita, center za pospeševanje kreativnosti in naravno življenje, družba z omejeno odgovornostjo. Po nekaj letih delovanja se je na osnovi Zakona o zavodih preoblikoval v sedanjo obliko. Od vsega začetka se je ukvarjal z raziskovanjem in promocijo istrske naravne in kulturne dediščine, z animacijo in razvojem istrskega podeželja. Delovanje je bilo vezano na dogajanje v Hiši od Ćiuda v Loparju. Znani so bili večeri in kulturna srečanja, pa tudi slikarske kolonije z razstavami in raziskovalna dejavnost s taborom. Hiše se je oprijel naziv središča istrske kulture, dogajanje pa ‘tretja istrska prebuja’.

Eden od večerov na dvorišču Hiše od Ćiuda sredi 90. let.

 

Pomemben del raziskovalne dejavnosti in animacije se je od leta 1995 odvijal preko študijskih krožkov pod okriljem Andragoškega centra Slovenije. V okviru tega projekta je študijski krožek Beseda slovenske Istre pričel z izdajanjem domoznanske revije »Brazde s trmuna«, ki je po 5. številki prešla pod okrilje kulturnega društva Beseda Slovenske Istre. Do leta 2013 je bilo izdanih petnajst številk, delo je bilo pod desetletnim delom nove mentorice nagrajeno s Kocjančičevo nagrado. Konec 1998 pa je študijski krožek Slovenci v Istri izdal prvo številko lista »Istrske teme«. List je izhajal do leta 2001 in po daljši prekinitvi še enkrat zaživel v elektronski obliki leta 2010.

Na Večeru ljudske ustvarjalnosti v vaškem domu v Loparju pred vstopom vasi v projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.

Delovanje je potekalo v prostoru med Istro in Trstom in predstavljalo pomemben prispevek pri odkrivanju potlačene slovenske kulture v Istri. Preobrat v tem delovanju je bilo sodelovanje s kulturnimi delavci in društvi iz cele Istre in zamejstva, še posebej pa sodelovanje pri izvedbi radijskih nizov na Radiu Trst A.

Zavod je bil pobudnik za vključitev vasi Lopar v projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi pri Ministrstvu za kmetijstvu Republike Slovenije in se ukvarjal z oblikovanjem prvih turističnih produktov istrskega podeželja. Kot ena prvih zasebnih in neodvisnih profesionalnih pobud na področju raziskovanja in promocije naravne in kulturne dediščine je izdelal več pionirskih razvojnih projektov. Bil je pobudnik za postavitev krajevne domoznanske zbirke v Loparju in v letih od 1997 do 200 izvedel projekt zasnove in prve postavitve krajevne domoznanske zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju.

Leta 2001 je po izdelavi uvodne študije ‘istrskega parka’, sofinanciranega s sredstvi Phare za čezmejno sodelovanje, in po prodaji Hiše od Ćiuda delovanje zavoda za nekaj let obmirovalo in ponovno zaživelo po letu 2007 z novimi programi. Študijski krožki delujejo na področju raziskovanja manj znanih delov slovenske ljudske kulture in ljudskega znanja o rastlinah, v zadnem času so prešli na področje proučevanja slovenskega staroselstva. Leta 2015 je zavod v sodelovanju s KD Beseda Slovenske Istre izdal 1. številko zbornika »Slovensko staroselstvo in Istri«.

Nadaljuje se tudi z urejanjem istrskega parka ‘Pod Vardo zabavsko’ s programom srečanja in prenosa prvobitnih vrednot istrske ljudske kulture na področju narave. Od leta 2010 teče tudi projekt zbiranja besednega fonda istrskega govora na območju Loparja in okolice. Sodelovanje med Istro in Trstom pa se nadaljuje v okviru kulturološkega projekta ‘Istra in Trst’. Zavod v Postojni ustvarja projekt ‘Slovenski ustvarjalni atelje’ za goste, ki želijo proučevati in ustvarjati iz slovenske prvobitne kulture. Zavod je vključena v razvid organizacij, registriranih za delo s prostovoljci. Dobršen projektov zavoda poteka preko prostovoljnega dela.

Odgovorna oseba: Leda Dobrinja

Strokovni nadzor: dr. Duša Krnel Umek

Stiki z javnostjo: Elida Dobrinja Bussolin